Diagnoza
O obolenju lahko posumimo ob pojavu določenih simptomov. Zdravnik si lahko pomaga z različnimi preiskavami, da odkrije mesto, kjer raste rakasto tkivo. S pomočjo biopsije pa ponavadi potrdijo ali ovržejo sum, da je najdena tvorba rakasta. Biopsija je namreč diagnostični postopek, ko odvzamejo majhen košček tkiva in ga pregledajo pod mikroskopom.
Zdravljenje
Le-to je različno, odvisno od več dejavnikov: tip raka, kako velik je, ali in kako razširjen je. Najpogostejše oblike zdravljenja so:
• Kirurška odstranitev.
• Kemoterapija – s pomočjo različnih zdravil preprečimo razmnoževanje rakastih celic ali jih ubijemo.
• Radioterapija – v tem primeru zavremo razmnoževanje ali ubijemo rakaste celice s pomočjo sevanja.
V zadnjem času pa se vedno bolj uvajajo nekatere novejše metode:
• Transplantacija kostnega mozga pomaga olajšati težave zaradi kemoterapije, ki lahko poškoduje celice kostnega mozga.
• Hormonska terapija pride v poštev pri na hormone občutljivih tipih raka, kot so rak prsi, prostate ali maternice.
• Imunoterapija v zadnjem času je precej raziskav usmerjenih v iskanje cepiv, ki bi spodbujala lastni imunski sistem pri nastanku prititeles zoper rakave celice.
• Genska terapija je prav tako področje, ki veliko obeta. Raziskovalci poskušajo najti možnosti, kako zavreti, popraviti ali zamenjati nenormalne gene v celici.
• Posebne metode se včasih uporabijo z namenom, da raku onemogočimo dotok krvi. Na ta način ga izstradamo.
Pri zdravljenju se ponavadi uporablja kombinacija dveh ali več metod. Mnogokrat pa se izvajajo še druge oblike zdravljenja, ki imajo namen, lajšati pridružene simptome, kot je recimo bolečina.
Namen zdravljenja, uspešnost zdravljenja
Namen zdravljenja je odvisen od več dejavnikov: tipa raka, velikosti, koliko se je razširil itd. V večini primerov je namen ozdravitev. Dandanes se lahko pozdravi bistveno več rakastih obolenj, kot je bilo to, denimo, mogoče pred leti. Izid zdravljenja je pa precej odvisen od tega, ali smo začeli z zdravljenjem dovolj zgodaj. Se pa zdravniki na splošno izogibajo besedi ozdravitev ter raje uporabljajo besedo “zazdravitev” ali remisija ( = mirovanje bolezni). Razlog tiči v dejstvu, da se lahko rak pojavi ponovno čez nekaj časa (mesecev ali let). Če ozdravitve realno ni mogoče pričakovati, se zdravljenje osredotoči na omejevanje velikosti oz. hitrosti širjenja raka. Vedno se trudijo tudi omiliti spremljajoče simptome, kot je, denimo, bolečina.
Na splošno ni mogoče dati prognoze. Le-ta je predvsem odvisna od vrste raka. Nekatere vrste so “agresivnejše” rastejo hitreje kot druge, nekatere se širijo v druge dele telesa in nekateri se bolje odzivajo na zdravljenje kot drugi. Kot splošno pravilo pa velja, da je uspešnost zdravljenja večja v primeru, da je rak zgodaj odkrit in se ga tudi zgodaj začne zdraviti.
Kaj torej lahko storimo sami? Poskušajmo približati naš slog življenja zdravemu, živimo v harmoniji z okolico in samim seboj ter poskusimo pravočasno prisluhniti lastnemu telesu.
kr neki