Prim. prof. dr. Erih Tetičkovič, dr. med., v pogovoru povzema misli uglednih svetovnih strokovnjakov s področja nevrovaskularne dejavnosti, med katere spada tudi sam.
Glede na vztrajno rast števila možganskih kapi tako pri nas kot v svetu napovedujejo, da bo čez deset let, leta 2020 prišlo do svetovne epidemije možganske kapi.
Možganska kap predstavlja velik medicinski, pa tudi socialno-ekonomski problem, saj se po kapi, čeprav je medicina napredovala do te mere, da nudi vse boljše terapevtske obravnave in posledično vse boljšo rehabilitacijo, zgodijo velike spremembe v življenju posameznika in njegove družine.
Posameznika, ki ga je prizadela možganska kap, je treba obravnavati multidisciplinarno, nikoli samo z medicinskega področja. A preden se zakopljemo v zdravljenje, poglejmo na področje preventive, saj je velikokrat boljše preprečiti kot pa zdraviti.
Vztrajno naraščanje
»Podatki z Instituta za varstvo zdravja Republike Slovenije in podatki iz leta 1997 ene in edine slovenske pilotske študije o možgansko-žilnih boleznih, ki zajema podatke do leta 2001, kažejo trend rasti možganskih kapi,« prim. prof. dr. Erih Tetičkovič, dr. med., ki opozarja, da žal v Sloveniji nimamo registra o možgansko-žilnih boleznih, preko katerega bi lahko spremljali vse podatke, pa tudi, da v zgoraj omenjeno študijo niso zajeti vsi pacienti, le tisti, ki so bili hospitalizirani.
Manjšo študijo so od leta 2002 do 2006 opravili tudi na mariborskem širšem področju (dr. Tetičkovič je zaposlen v UKC Maribor) in po tej študiji ugotovili, da je tudi število dejavnikov za možgansko kapše vedno v porastu, predvsem pa – opozarja Tetičkovič: »Grozi nam, pa ne samo nam, ampak celemu svetu, epidemija možganske kapi predvsem zaradi staranja prebivalstva.«
Višja starost – višje tveganje
Starost je eden od dejavnikov, na katerega ne moremo vplivati. Prebivalstvo se vse bolj stara, kar pa posledično predstavlja večjo nevarnost za marsikatero bolezen, tudi za možgansko kap. Starejši ljudje se velikokrat bojijo, da bodo zaradi bolezni nekoč nekomu v breme. Možganska kap z vsemi svojimi posledicami marsikomu predstavlja prav to – strah pred izgubo moči, samostojnosti, identitete, pred odpovedjo osebnih interesov, samospoštovanja in še kaj.
Kombinacija starosti in spola
Dr. Tetičkovič poudarja, da lahko večje tveganje za nastanek možganske kapi predstavlja tudi naš spol. Pri študijah so namreč ugotovili, da je prišlo do sprememb v dejavnikih, na katere nimamo nobenega vpliva. »Do leta 2001 smo bili prepričani, da se pri ženskah pogosteje pojavlja možganska krvavitev kot pa možganski infarkt, po tem letu pa ugotavljamo, da je pri moških bistveno več krvavitev, pri ženskah pa več infarkta. Ugotovili smo, da je bistveno višja tudi pogostnost vseh oblik možganskih kapi pri moških kot pri ženskah od 50. do 69. leta.
0d 70. leta starosti pa je bistvena večja pojavnost vseh oblik možganskih kapi pri ženskah. Vse do 84. leta,« razlaga dr. Tetičkovič in dodaja: »Zato da bi odpravili srž problema, se moramo resno lotiti obravnave starejših bolnikov po 69. letu in resno upoštevati dejavnike tveganja in zdraviti primerno starosti bolnikov.« Žal je tako, da sta zdravljenje in rehabilitacija zelo odvisna od starosti – starejši kot smo, bolj počasi se telo obnavlja.
Tudi rasa in celo nizka obporodna teža
Eden dejavnikov, na katere ne moremo vplivati, je tudi rasa. Pri temnopoltih je tveganje za nastanek možganske kapi po Tetičkovičevih besedah večje. Povedal je tudi, da na kasnejši razvoj možganske kapi lahko vpliva tudi zelo nizka obporodna teža novorojenčka, manjša od 2500 gramov.
Dejavniki, na katere imamo vpliv
Nekaj bolezni, ki jih sicer lahko zdravimo, vpliva na razvoj in nastanek možganske kapi. Nekatere med njimi dobimo tudi zaradi našega načina življenja, zato bi bilo dobro, da živimo čim bolj zdravo. Nekatere pa žal dobimo in lahko nato le lajšamo posledice. Med dejavniki, na katere imamo vpliv, spada vsekakor zvišan krvni tlak, ki ga moramo, poudarja dr. Tetičkovič, redno zdraviti, torej redno uživati zdravila. Tveganje predstavljajo tudi motnje v presnovi maščob, sladkorna bolezen, motnje v ritmu srca in bolezni srca, sploh če ob tem nastane krvni strdek, ki odpotuje do možganov.
Ko razvade postanejo navade
Žal smo tako ‘programirani’, da se z nekaterimi stvarmi kar hitro razvadimo, čeprav vemo, da nam škodijo. Naše razvade, ki predstavljajo tretjo skupino dejavnikov, ki vplivajo na razvoj možganske kapi, so lahko zelo škodljive. Na tem področju pa lahko naredimo vseeno veliko, če se le znamo disciplinirati.
Počasi, a vztrajno lahko odpravimo debelost in prenehamo kaditi. Dr. Tetičkovič pravi, da se tveganje za možgansko kap ob prenehanju kajenja zmanjša kar za polovico. Velik problem je tudi stres, ki je postal naš stalni spremljevalec. Z drugačnim načinom življenja, ga lahko občutno zmanjšamo ali ga celo odpravimo.
Večji problem predstavlja tudi kronični alkoholizem, ki povzroča motnje v koagulaciji, strjevanju krvi, kar posledično privede do možganskega infarkta. Dr. Tetičkovič opozarja: »Eni se pridušajo, da bi malo rdečega vina na dan bilo dobro za kri, a tega se ne sme zlorabljati!«
Vsekakor lahko torej na del dejavnikov, ki vplivajo na razvoj možganske kapi, sami vplivamo. S pozitivno naravnanostjo, sožitjem z naravo in odgovornostjo do samega sebe lahko veliko naredimo.
