V Sloveniji vsako leto za gripo zboli 60.000 ljudi. Zanimivo je tudi tole: odrasli prebolimo povprečno dva do štiri prehlade na leto, otroci pa šest do osem. Število prehladov se s starostjo zmanjša. Očitno je pred nami več kot dovolj razlogov, da rečemo kakšno besedo več o prehladu in gripi. Pa začnimo.
Najprej poglejmo bolezenske znake, simptome pri prehladu
Prehlad v naše telo ponavadi pride dokaj počasi, z zamašenim nosom, suhim in bolečim grlom ter hripavim glasom, bolijo nas mišice, mogoče imamo tudi glavobol. Pozneje se lahko vname še očesna veznica, zelo redko se zviša telesna temperatura in obolenje spremlja slabo splošno počutje.
Pomembno: če prehlad po enem tednu ne pojenja, je treba obiskati zdravnika. Medicinsko pomoč je priporočljivo poiskati tudi ob naslednjih pogojih:
– če je telesna temperatura izredno visoka ali traja dalj časa
– če imate resne težave z dihanjem (ste zasopli, čutite bolečine v prsih)
– če ste omedleli ali pa imate občutek, da se vam bo to zdaj-zdaj zgodilo
– če močno ali nenehno bruhate
– če ste izgubili občutek za orientacijo
– če čutite močne bolečine v grlu
– če kašelj nikakor ne popusti
– če ste starejši od 65 let, nosečnica, otrok ali kronični bolnik.
Nadaljujemo z bolezenskimi znaki, simptomi pri gripi
Gripa se v naše telo naseli na hitro, bolnika spreletava mrazenje, obliva visoka vročina, pestijo glavobol, bolečine v mišicah in sklepih ter se zelo slabo počuti. Ponavadi je bolnik tudi nejevoljen, siten, daje ga občutek odvečnosti. Tem znakom se lahko pridružijo še nahod, vneto grlo, kašelj in bolečine v prsnem košu. Razlika med prehladom in gripo je predvsem v tem, da je gripa »hujša oblika prehlada« – s povišano temperaturo -, vsekakor pa se gripa zdravi dalj časa kot le nekaj dni, lahko tudi nekaj tednov.
[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=6EElqrgk4N0[/youtube]Kaj sploh povzroči prehlad ali gripo?
Lahko bi rekli, da jih povzročajo mali zeleni in hudobni hudički, ki jih normalni ljudje imenujejo – virusi. Zato, da imajo ti virusi toliko uspeha pri napadanju našega telesa, se lahko zahvalijo tudi svoji številčnosti. Obstaja namreč kar okrog sto različnih virusov, ki povzročijo prehlad, dosti manj pa je tistih, ki nam nakopljejo gripo. Iz tega vzroka obstaja le cepljenje proti gripi, ne pa tudi proti prehladu.
Se lahko ubranimo pred gripo in prehladom?
Načeloma da, v praksi pa je to zelo težko izvedljivo. Zdravniki pravijo, da največ naredimo zase, če si redno umivamo roke, saj se klice najpogosteje zadržujejo prav na njih, zelo rade pa se prenašajo z rokovanjem. Prav zaradi tega je dokaj pomembno, da se ob epidemijah bolezni, ki so v naših krajih najbolj pogoste pozno jeseni ali pozimi, z rokami čimmanj dotikamo oči, nosu in ust, ker bom tako najlažje zanesli viruse v naše telo.
Če je le mogoče se izognite obiskovanju bolnih ljudi. Še posebej pa velja, da k okuženim bolnikom ne greste na obisk s celotno družino, tudi z novorojenčkom (dojenčkom) in ostalimi otroci. Seveda je treba opozoriti tudi bolnike, da se tudi od njih pričakuje korektnost. Zato naj bolni pridno ostanejo doma, še posebej pa naj se izogibajo zaprtih prostorov, kjer se zbira veliko število ljudi (služba, šola, avtobusi, vlaki, kino, gledališče, restavracije).
[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=FzRH3iTQPrk[/youtube]Načeloma in zelo splošno pa velja, da je treba zmeraj krepiti imunski sistem. To pa najlažje naredimo, če uživamo dovolj kvalitetne hrane z veliko sveže zelenjave in sadja. Če stavite na cepljenje, vas moramo razočarati. Cepljenje namreč ne garantira, da ne boste zboleli za gripo.
Kako se boriti proti prehladu in gripi?
Najprej se je treba zavedati, da zdravila za ti dve bolezni – preprosto – ni. Tudi v časopisu Dnevnik, so pred tedni že v naslovu opozorili, da »je seštevanje tablet zgrešen recept zoper gripo«. Bolniki, ki želijo na hitro ozdraveti in jemljejo več zdravil, ki vsebujejo paracetamol, si delajo medvedjo uslugo, saj lahko zdravila »nekontrolirano udarijo po naših jetrih«. Zapomnite si tudi tole: otrokom nikoli ne dajemo aspirina za znižanje telesne temperature.
Lekarnarji v istem prispevku dodatno opozarjajo, da zdravila simptome le prikrijejo – če bolnik z virusnim obolenjem pri tem zaradi boljšega počutja “hodi naokrog”, je organizem dodatno obremenjen, kar se lahko to odrazi v “dodatni” bakterijski bolezni ali ponovni virusni infekciji.
Skratka, pri prehladu in gripi pozabite na zdravila, ter se bolezni lotite »s klasičnimi tehnikami«:
– ulezite se v posteljo, tam ostanite vsaj tri dni oziroma dokler ne čutite velikega napredka. Zdravniki opozarjajo, da bo naš imunski sistem, če bomo pridno počivali, že sam opravil s hudobnim prehladom. Pri gripi pa je treba obvezno počivanje v postelji, saj se lahko drugače zgodi, da se bodo pojavili kakšni resnejši problemi kot so npr. pljučnica, angina, vnetje srčne mišice.
– pijte velike količine vode, vitaminskih sokov, čajev.
– uživajte sadje, ostalo hrano z veliko vitamini.
– sem ter tja si le privoščite kratek sprehod po stanovanju (tega redno zračite!).
– če vam ustrezajo, si pripravite kakšne hladne obkladke.
– dihalne poti boste najlažje – vsaj delno – odprli, če boste vdihavali vodno paro, ali pa boste inhalirali kamilični ali žajbljev čaj.
V vsakem slabem tudi nekaj dobrega
Ima pa prehlad tudi nekaj dobrih lastnosti. Ne verjamete, preberite:
– bolniška, ni nam treba v službo ali šolo. Zato je še posebej priporočljivo, da zbolimo, ko so na sporedu zimske olimpijske igre ali kaj podobnega.
– ženske dobijo žameten, grlen, seksi glas.
– to, da nimamo apetita, je odlična grožnja našim odvečnim kilogramom.
– kar naenkrat imamo dovolj časa za listanje revij, branje knjig in gledanje filmov.
– telefonski pogovori s prijatelji, ki jih nismo slišali že nekaj časa.
– obisk bližnjih prijateljev z velikimi košarami sadja.
[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=zE6rYqaWjkU[/youtube]Za sam konec še ljudska modrost
«Prehlad traja sedem dni, če ga ne zdravimo, in teden dni, če ga zdravimo.«
