Zunajbolnišnično pridobljena pljučnica (ZBP) je pogosta akutna infekcijska bolezen, zaradi katere se zdravi v slovenskih bolnišnicah letno okrog 2500–3000 bolnikov. Pomemben dejavnik tveganja za težji potek in hospitalizacijo je kronična bolezen in starost pod 2 leti in nad 65 let.
Kako skrbim, da ne zbolim za pljučnico:
- Uživam kakovostno in vitaminsko bogato prehrano, uživam dovolj tekočine ter se veliko gibam na svežem zraku, izogibam pa se kajenju in prekomernemu pitju alkoholnih pijač.
- Redno in temeljito si umivam roke z milom in s toplo vodo. Redno čistim stanovanjske prostore, površine in predmete ter prostore pogosto zračim. V času, ko krožijo virusi gripe, ne obiskujem zaprtih prostorov, kjer se zbira večje število ljudi.
- Vsako leto se cepim proti sezonski gripi, saj gripa pri starejših poteka v težji obliki z zapleti, kot so virusna in bakterijska pljučnica.
- Cepljen sem proti okužbam, ki jih povzroča bakterija Streptoccocus pneumoniae – pnevmokok, ker ta bakterija povzroča večino pljučnic, pridobljenih izven bolnišnice. Zato se tudi v številnih drugih državah Evropske unije proti pnevmokoku cepi večina starostnikov.
Kdaj posumim, da imam pljučnico?
Simptomi pljučnice: povišana telesna temperatura, mrzlica, oslabelost, kašelj z izmečkom ali brez, težko dihanje in bolečine v prsnem košu so pri starejših lahko odsotni in se pljučnica kaže le kot zmedenost, psihična spremenjenost, splošna oslabelost, bruhanje ali poslabšanje kronične bolezni.
Poskrbim, da tudi drugi ne bodo zboleli,
zato pri kašljanju in kihanju nos in usta pokrijem z robčkom za enkratno uporabo in ga po uporabi vržem v koš, nato pa si roke umijem z vodo in milom. Če pri sebi nimam robčka, si pri kihanju in kašljanju pokrijem nos in usta z zgornjim delom rokava.Če zbolim, ostanem doma. Tudi moji svojci se zaradi moje zaščite cepijo vsako leto proti sezonski gripi.
Kaj storim, če sumim, da imam pljučnico?
Takoj poiščem zdravniško pomoč. Pravočasno zdravljenje vpliva na ugodnejši potek bolezni in pomembno zmanjša zaplete.
Kako se okužimo?
Glavni povzročitelj ZBP je Streptococcus pneumoniae, t.i. pnevmokok, ki povzroča 2/3 vseh ZBP. Pri starejših osebah in pri kroničnih bolnikih pride pri gripi pogosto do pljučnice in poslabšanja kroničnih bolezni. Prenašajo se z kužnimi kapljicami direktno od bolnika, ki kiha, kašlja ali glasno govori ali pa posredno preko okuženih predmetov, lahko so vir okužbe tudi ljudje brez bolezenskih znakov (bacilonosci).
Kdo ima večjo možnost, da zboli?
- bolniki, ki imajo kronična obolenja obtoči, dihal, jeter ali ledvic
- osebe, ki so brez vranice
- osebe s sladkorno boleznijo,
- osebe s polževim vsadkom
- osebe z živčno-mišičnimi obolenji
- osebe po poškodbi glave;
- osebe z boleznimi in stanji, ki slabijo imunski sistem;
- osebe z rakavimi obolenji in boleznimi krvi in krvotvornih organov
- osebe po presaditvi krvotvornih matičnih celic ali notranjih organov,
- osebe starejše od 65 let !
Kako zdravimo pljučnice?
Bakterijske pljučnice zdravimo z antibiotiki, so pa bakterije na njih vse bolj odporne.
Ali lahko preprečimo pljučnice?
Najbolj zanesljivo lahko po izsledkih raziskav pljučnice preprečimo s cepljenjem. Po izsledkih raziskav se pri osebah, ki imajo kronično bolezen in starostnikih, ki so bili cepljeni proti pnevmokoknim okužbam in vsako leto proti gripi, zniža tveganje za hospitalizacijo za 52% in za umrljivost za 57%.