Ljudem z osteoporozo povzroča le-ta mnogo bolečin, omejuje gibanje in jim s tem poslabša kvaliteto življenja ter jih osami. Zato postaja za prizadete in družbo velik problem, ki pa ga lahko rešimo ob poznavanju možnosti preprečevanja in načinov zdravljenja ter z zgodnjim prepoznavanjem rizičnih skupin. Z naraščajočo starostjo se pogostost osteoporoze pri obeh spolih povečuje. Študije kažejo, da bosta vsaka druga ženska in vsak osmi moški starejša ob 50 let utrpela zlom, katerega vzrok bo osteoporoza.
Okostje daje telesu oporo, varuje življenjsko pomembne organe, nanj so pripete mišice, hkrati pa je shramba za kostni mozeg in minerale, predvsem kalcija. 99 % kalcija v telesu se nahaja v kosteh in zobeh. Kalcij je potreben za normalno delovanje mišic, strjevanje krvi in za različne presnovne procese. Za vzdrževanje stalne koncentracije kalcija v krvi je presnova kosti bistvenega pomena. Kalcij nenehno prehaja iz kosti v kri in obratno.
Kost je sestavljena iz 35 % elastičnih organskih snovi (prevladuje kolagen) in 65 % anorganskih snovi (prevladuje kalcijev fosfat). Takšna sestava daje kostem prožnost in hkrati trdnost, da so lahko kos obremenitvam. Organski del kosti sestavljajo tudi kostne celice: osteoblasti, ki so odgovorni za rast kosti, osteoklasti, ki kost razgrajujejo ter osteociti, ki so v izgrajeni kosti zagozdeni osteoblasti. Osteociti so s posebnimi podaljški povezani med seboj in s površino kosti. Sodelujejo pri vgradnji in odstranjevanju kalcija iz kosti. Skupno delovanje naštetih celic je odločilno za nenehno presnovo kosti.
Približno 10 % celotnega okostja se obnovi v enem letu. Proces obnavljanja kosti je odvisen od mehanskih in številnih notranjih dejavnikov (genski, hormonski, lokalni). Hormoni uravnavajo izgradnjo, utrjevanje in razgradnjo kosti, tako da nadzorujejo osteoblaste in osteoklaste ter uravnavajo koncentracijo kalcija v krvi.
V presnovi kosti so udeleženi naslednji hormoni:
• Parathormon nastaja v obščitnici in povečuje koncentracijo kalcija v krvi.
• Vitamin D poveča absorpcijo kalcija iz črevesja. Dobimo ga s hrano ali pa nastaja v koži pod vplivom ultravijoličnih žarkov.
• Kalcitonin nastaja v celicah C v ščitnici in zavira razgradnjo kosti.
• Estrogene izločajo jajčniki. Ti hormoni vzpodbujajo osteoblaste in s tem izgradnjo kosti, hkrati pa zavirajo delovanje osteoklastov. Po menopavzi se zaradi manjšega izločanja estrogenov zelo poveča nevarnost razvoja osteoporoze.
• Kortikosteroidi, ščitnični hormoni, insulin in rastni hormon, če so v presežku, povzročajo izgubljanje kostne mase (dolgotrajna terapija s kortikosteroidi, povečana aktivnost ščitnice, od insulina odvisni diabetes, akromegalija).
V mladosti prevladuje izgradnja kosti, od konca rasti pa do 35. leta starosti sta izgradnja in razgradnja kosti v ravnotežju, po 35. letu starosti pa začne prevladovati razgradnja kosti. Celoten ciklus obnove kosti traja tri do štiri mesece, pri starejših in pri ljudeh z moteno tvorbo kosti, pa traja ta proces dlje ali pa se sploh ne zaključi. Kostna masa doseže največjo vrednost med 25. in 35. letom starosti. Ko skelet doseže svojo zrelost, se kostna masa nekaj let ne spreminja, nato pa se začne proces manjšanja kostne mase, ki traja do konca življenja. V tem času se celotna kostna masa pri moških zmanjša za približno 20 % pri ženskah pa za 30 do 40 %. V enem letu izgubijo moški 0,3 %, ženske pa 1 % maksimalne kostne mase. Pri ženskah je pet let po menopavzi izgubljanje kostne mase pospešeno (2 do 3 % letno).
Glede na vzrok nastanka razlikujemo primarno in sekundarno osteoporozo. Sekundarna osteoporoza se razvije kot posledica bolezni ali delovanja toksičnih dejavnikov. Najpogostejši obliki primarne osteoporoze sta pomenopavzalna in senilna osteoporoza. Pomenopavzalna osteoporoza prizadene manjše število žensk v 15. do 20. letih po menopavzi. Senilna osteoporoza se pojavlja pri starejših ljudeh in zadeva tako moške kot ženske po sedemdesetem letu starosti.
Osteoporozo imenujemo tudi “tiha bolezen”, ker poteka izguba kostne mase brez vidnih znakov. Naznanjajo jo rahle bolečine v križu, ki se pojavijo po dvigu težkega bremena in lahko trajajo nekaj dni ali tednov nakar se zopet umirijo. Prvo prepoznavno zunanje znamenje kroničnega poteka osteoporoze je zmanjšanje telesne višine in sprememba postave. Prsni koš in medenične lopatice se pomaknejo bliže, na hrbtu pa nastanejo z obeh strani hrbtenice poševno potekajoče gube, kar imenujemo “fenomen jelke”.
Akutna z osteoporozo izzvana bolečina, ki nastopi zaradi sesedanja (zloma) vretenc ali preloma kosti (podlahtnice, stegneničnega vratu) je značilno rezka in žgoča. Te poškodbe lahko povzročijo veliko prizadetost in zahtevajo intenzivno zdravniško oskrbo. Zdravniki se pri odkrivanju osteoporoze poslužujejo preiskav krvi in urina, rentgenskega slikanja hrbtenice ter novejših metod, kot so kvantitativna računalniška tomografija (QCT), merjenje gostote kosti (denzitometrija), ultrazvok in skeletna scintigrafija.
Kljub dejstvu, da je osteoporoza več ali manj stalna spremljevalka ljudi v zreli dobi, je njen prezgodnji nastanek moč preprečiti z izogibanjem dejavnikom tveganja in upoštevanjem preventivnih ukrepov.
Bolezen je vedno bolje preprečevati kot zdraviti, še posebej če je tako razširjena kot osteoporoza in je zdravljenje povsem razvite bolezni manj uspešno. Ukrepi za preprečevanje osteoporoze vključujejo predvsem veliko gibanja, ustrezno prehrano in izogibanje dejavnikom tveganja.
Dejavniki tveganja za osteoporozo na katere ne moremo vplivati so:
• genetski dejavniki (ženske majhne postave, svetle polti in las, bela in azijska rasa),
• starost v obdobju klimakterija (zgodnji klimakterij in odstranitev jajčnikov zelo povečata tveganje za osteoporozo) in
• starost.
Dejavniki tveganja za osteoporozo, ki se jim lahko izognemo ali lahko nanje vplivamo so:
• telesna neaktivnost,
• prehrana (premajhna vsebnost kalcija in vitamina D v hrani, prekomerna beljakovinska in vlakninska hrana ter živila kot so rabarbara, špinača, kakav, čokolada in otrobi zavirajo absorpcijo kalcija iz črevesja),
• alkohol (alkohol zavira absorpcijo kalcija iz črevesja, zaradi oviranja delovanja ledvic je prizadeta tvorba vitamina D, moteno je tudi delovanje osteoblastov),
• nikotin (kadilke so nagnjene k zgodnejšemu klimakteriju, estrogeni se pod vplivom nikotina pretvorijo v neaktivno obliko),
• kofein (povečuje izločanje kalcija z urinom),
• sončna svetloba (posebno pri starejših ljudeh je nujno gibanje na prostem, saj zmerno izpostavljanje sončnim žarkom (15 minut dnevno) zagotovi primerno količino vitamina D za zdrave kosti),
• telesna teža (izogibati se je potrebno preveliki in premajhni telesni teži),
• zdravila (dolgotrajno zdravljenje s kortikosteroidi pri bronhialni astmi, revmatičnih obolenjih in drugih avtoimunskih obolenjih; dolgotrajna uporaba heparina, ki je zaviralec strjevanja krvi; zdravljenje z metotreksatom; dolgotrajna uporaba odvajalnih sredstev povzroči pomanjkanje kalcija zaradi hitrega prehajanja hrane skozi črevo, kar onemogoči zadostno absorpcijo kalcija; zdravljenje z antikonvulzivi, ki so sredstva proti epilepsiji spodbujajo pa delovanje encimov, ki razgrajujejo vitamin D; prekomerna uporaba antacidov, ki vsebujejo aluminij in nekatera zdravila za odvajanje vode povzročajo povečano izločanje kalcija).
Za povečevanje največje kostne mase se začno preventivni ukrepi že v otroški dobi in trajajo tja do 35. leta starosti. Za ohranjanje največje kostne mase med 35. in 50. letom starosti naredimo največ s športom in ustrezno prehrano in če je potrebno s terapijo z nadomestnimi hormoni. Zdravila za zdravljenje že razvite osteoporoze delujejo kot pospeševalci izgradnje (natrijev fluorid, rastni hormon in parathormon v nizkih odmerkih) ali kot zaviralci razgradnje kosti (estrogeni, kalcitonin, difosfonati in visoki odmerki kalcija).
Potrebe po kalciju so največje v obdobju rasti, med nosečnostjo, dojenjem, po menopavzi in v starosti. V naštetih obdobjih mora dnevna prehrana vsebovati vsaj 1500 mg kalcija. Hrana razen mleka in mlečnih izdelkov ni bogata s kalcijem. Pomanjkanje kalcija privede do izgube kostnine, ker telo žrtvuje kost za ohranitev stalne koncentracije kalcija v krvi. Ogroženi so predvsem ljudje, ki mleka ne marajo ali ga ne prenašajo (intoleranca za laktozo). Ti bi morali imeti na svojih jedilnikih vsaj jogurt, sir ali skuto. Kalcij se nahaja tudi v zelenih listnatih povrtninah, školjkah, mandeljnih in majhnih ribah. Če prehrana ne vsebuje dovolj kalcija, ga je potrebno dodajati v obliki kalcijevih pripravkov.
Astronavti, ki so bili več kot štiri mesece v breztežnostnem prostoru so izgubili eno sedmino kostne mase. V breztežnostnem stanju osteoblasti niso vzpodbujeni za izgradnjo kosti. Tudi večtedensko mirovanje v postelji povzroči opazno izgubo kostne mase. Za preprečevanje osteoporoze je priporočena enourna zmerna telesna vadba 2 do 3 krat tedensko. Vadba mora biti takšna, da je okostje obremenjeno s težo telesa. Od telesnih vaj je najmanj priporočljivo plavanje, veliko primernejši sta hoja in telovadba ter tek. Poleg naštetih ukrepov je priporočeno izvajanje izometričnih vaj in vaj za koordinacijo gibov, pri čemer se izboljša spretnost in s tem zmanjša nevarnost padcev in zlomov.
