Gre za sestavni del mitohondrijske dihalne verige, ki ga lahko opazimo v vsaki celici našega organizma ter velja za enega najpomembnejših encimov za produkcijo celične energije. Predstavljam vam celično enoto, ki deluje zaščitno in krepčilno za vsa tkiva, koencim Q-10.
Koencim Q-10 je svoje ime dobil po prvi črki angleške besede za kinon – Quinone, številka deset pa predstavlja število izoprenskih enot v stranski verigi koencima. Ker pa je koencim prisoten v prav vseh celicah našega organizma, so ga poimenovali tudi ubikinon. Ubikinon je po svojem delovanju zelo podoben vitaminu E. Tako kot že prej omenjeni vitamin, ubikinon povečuje energijo, izboljšuje delovanje srca ter krepi obrambni sistem. Koencim Q-10 poleg tega tudi sodeluje pri nastajanju temeljnih energijskih enot, vzpodbujajo nastajanje molekul ATP (v katerih naše celice shranjujejo energijo ter so nujno potrebne za delovanje celice), prav tako pa tudi opravlja pomembno funkcijo pretvorbe energije hranljivih snovi v telesno energijo.
Vse naj bi se začelo davnega leta 1957, ko naj bi Frederic Crane izoliral koencim Q-10 iz srčne mišice, 21 let kasneje pa se je prepoznavnost tega koencima še povečala, saj je takrat Peter Mitchell dobil nobelovo nagrado za natančno določitev vloge koencima Q-10 v organizmu. Ustanovljeno pa je že bilo mednarodno združenje za ta koencim.
Ena izmed pomembnejših raziskav delovanja koencima pa je bila opravljena na univerzi v Teksasu in Antwerpnu, kjer so ugotovili, da lahko predebeli ljudje shujšajo z enostavnim dodajanjem tega koencima k vsakodnevni prehrani. Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na raziskave s sladkornimi bolniki. Tu so ugotovili, da naj bi dodatno uživanje koencima pri bolnikih s sladkorno boleznijo, znižalo nivo sladkorja za malo manj kot tretjino.
Na Japonskem je ubikinon že uveljavljen kot alternativno sredstvo zdravljenja. O tem pričajo tudi podatki iz leta 1982, ko naj bi bili dodatki koencima Q-10 na Japonskem med petimi najbolj prodajanimi prehrambenimi dopolnili oziroma zdravili.
Na tem področju smo svetovno znani tudi Slovenci. Znanstveniki s Kemijskega inštituta v Ljubljani so pred leti izumili postopek, s katerim ustvarijo vodotopno obliko koencima, ki omogoča dodajanje hrani, prav tako se tudi lažje absorbira v telo, poleg tega pa se pri kuhanju in zmrzovanju ne razgradi. Kmalu so ga začeli dodajati nekaterim živilom, na slovenskem trgu pa ga lahko opazimo v nekaterih vrstah mleka, kefirja in šumečih tablet.
Če bi želeli pridobiti zadostne količine koencima že z vsakodnevno prehrano, bi morali zaužiti približno 30 miligramov tega koencima (nekateri ga sicer potrebujejo komaj 10 mg, vendar pa ne smemo pozabiti, da lahko vsakodnevna količina koencima pri nekaterih ljudeh znaša kar 100 mg).
Kljub temu, da naj ne bi škodil tudi prekoračen odmerek, pa bi bilo potrebno za takšno količino tega koencima zaužiti ogromne količine mastnega mesa in oreščkov (približno 1 kg dnevno). Kar pa je vsekakor v nasprotju z zdravim prehranjevanjem, saj s tem zaužijemo prevelike količine maščob. Prav zaradi teh razlogov pa se v posamezne izdelke dodaja majhne količine koencima Q-10 (približno 5 mg na 100 gramov mleka), vendar pa se pri tem neprimerno poveča tudi cena; tudi do 80 odstotkov.
Ker pa je izredno pomemben za nastajanje energije, ga redno uživajo tudi številni športniki, saj se jim tako poveča vzdržljivost. Če pa si želite vzdržljivost povečati tudi vi, vam lahko dam namig, da naj bi kot najbogatejši vir koencima bila prav srčna mišica goveda. Koencima je veliko tudi v sardinah, tuni, jajcih, špinači, brokoliju in oreščkih. A potrebno je zavedanje, da se pri kuhanju Q-10 delno uniči, zato moramo uživati čim več svežih živil.
