V Severni Ameriki gojijo lan v glavnem za semena, iz katerih proizvajajo laneno olje v komercialne namene, tudi za pečenje. Prvi zapisi o lanu izvirajo iz Mezopotamije, kjer so ga gojili že 5000 let pr. n. š. V poznejših tisočletjih pa se je lan razširil po vsej Evropi, Afriki in Aziji in končno so ga začeli gojiti tudi v Severni Ameriki.
Nedavni znanstveni izsledki kažejo, da ima laneno seme pozitiven vpliv na vse, od nivoja holesterola, do zaprtja, raka in obolenj žil in srca. Znanstveniki na ANCI (American National Cancer Institute) so izločili laneno seme poleg 5 ostalih vrst hrane, ki si zaslužijo posebne raziskave.
Laneno seme je v zadnjem obdobju postalo zelo popularno, saj predstavlja bogat vir Omega-3 esencialnih maščobnih kislin, poznanih tudi kot Alfa Linoleične (ALA).
Zaščita pred rakom
Lignanti – vrste vlaknin in alfa-linoleična kislina – sta zelo pomembni sestavini in raziskave na populaciji med dieto in tveganjem za obolelostjo so pokazale laneno seme v vlogi antirakavega hranila. Dolgoletne raziskave so pokazale pozitiven vpliv na ženske, obolele za rakom na prsih, ki je nazadoval. Nedavno končana raziskava je potrdila, da laneno seme deluje preventivno pred obolelostjo za rakom, tudi rakom na prostati.
Dr. Wendy Demark–Wahnefried iz Medicinske univerze v Severni Karolini je s svojimi kolegi delala raziskave na 25 pacientih, ki so oboleli za rakom na prostati in so bili že odrejeni za operativno odstranitev prostate (prostatektomija ali po “domače”: popolna kastracija). Predpisala jim je dieto, ki je vsebovala le 20 odstotkov maščob od skupnih kalorij, kot dodatek pa so pacienti prejeli 30 gramov lanenega semena dnevno. Po 34 dneh je pri vseh občutno padel skupni testosteron, prosti androgeni indeks in serum holesterol.
Pri moških, ki so imeli pred začetkom te diete Gleasonov seštevek – število 6 ali manj, se je PSA (Prostatični specifični antigen) znižal. Demark–Wahnefriedova je povedala, da so pri razsikavi celične kulture, pri kateri so bile rakave celice prostate izpostavljene vlakninam lanenega semena, ugotovili zmanjšanje celične rasti. Dodala je: “Zelo verjetno je, da so vlaknine v lanenem semenu odgovorne za dobljene rezultate.”
Laneno seme zagotavlja od 75- do 800-krat več rastlinskih vlaknin, vrste fitoestrogenov, kot katera koli vrsta rastlinskega vira. Fitoestrogeni so sestavine, ki sodelujejo v estrogenskem metabolizmu pri živalih in človeku. “V skupini žensk, ki so jemale dnevno 5 ali 10 gramov lanenega semena, so rezultati pokazali občutno znižanje estrogenov,” je povedala Dr. Joanne Slavin, vodilna raziskovalka in profesorica Nutrionizma in znanosti o prehrani in dodala, da vlaknine pri ljudeh povzročajo znižanje estrogena z blokado encimov, ki so vpleteni pri sintezi estrogena.
Laneno seme in aritmija srca
Laneno seme je najbogatejši vir Omega 3 maščobnih kislin, ki zagotavljajo izvrstno mehanično delovanje in električno stabilnost srca, hkrati pa ga ščiti pred smrtonosnimi aritmijami.
V prehrani naših prednikov je prevladovalo ravnotežje med esencialnimi maščobnimi kislinami (EFA), ki se delijo na Omega 6 in Omega 3 maščobne kisline in so ovrednotene kot “dobre maščobe” ter poznane kot poli-nenasičene maščobe. Omega 6 najdemo še v sončničnem semenu, Omega 3 maščobne kisline pa lahko dobimo v lanenem semenu in tako se nam ni treba bati kemičnega onesnaževanja in holesterola, ki bi ga “pridobili” z ribami.
Vrli farmacevti so seveda pohiteli z izdelavo Omega 3 kapsul z ribjim oljem in pri tem reklamirali “zdravilno moč” tega izdelka, češ da Eskimi nimajo infarktov. Seveda jih nimajo, saj umrejo zelo mladi – neprimerna kislotvorna hrana živalskega izvora naredi svoje … Naši predniki so jedli maščobne kisline Omega 6 in Omega 3 v razmerju 1:1 in če mi ravnamo enako, ni nobenega razloga, da bi bili zaskrbljeni za svoje počutje in zdravje. To pomeni en dan 3 do 5 jedilnih žlic sončničnega semena, naslednji dan 3 – 5 jedilnih žlic lanenega semena, naslednji dan prgišče orehov, naslednji dan prgišče indijskih oreščkov, naslednji dan prgišče lešnikov … ostali del optimalne diete pa predstavlja sveže, surovo, zrelo sadje (90%) in zelenjava, predvsem zelenoslistna (8%).
Kje ga kupiti in kako ga pripraviti?
Nepraženo laneno seme lahko dobite v vseh bolje založenih samopostrežnih trgovinah ali v trgovinah z “bio-prehrano”. Vsebino 3 do 5 jedilnih žlic dajte v mlinček za kavo, meljite približno 8 sekund in s čajno žličko nesite v usta. Zmleta semena v ustih počasi in zelo dobro prepojite s slino – encimska razgradnja – in nato pogoltnite. Na ta način boste organizmu zagotovili optimalno absorbiranje in izkoristek tega čudovitega daru Narave človeku.
