Številni guruji, ki so se tako ali drugače znašli na tuji zemlji, so svojo modrost in več kot tisoč let stara spoznanja prenašali na svoje učence in pripomogli k popularizaciji praks, ki so milijonom ljudi po vsem svetu močno zaznamovale življenje.
Ko govorimo o jogi, se moramo torej zavedati, da gre za več kot zgolj enega od načinov rekreacije. Tisti, ki se z njo resneje ukvarjajo, vedo, da joga ni samo telovadba, temveč nabor celostnih znanj, vrednot in vedenj o človeku ter njegovi okolici – gre za način življenja, ki vključuje tako fizično kot tudi duhovno plat.
Joga vsebuje telesno vadbo in različne tehnike sproščanja, hkrati pa tudi filozofijo ter elemente verskega nauka. Seveda pa jogo ne gre zamenjati za religijo – z jogo se uspešno ukvarjajo pripadniki vseh veroizpovedi in političnih prepričanj, predstavniki obeh spolov in vseh starosti.
Biti v harmoniji sam s sabo in z okoljem predstavlja končni ideal joge, slednjemu pa se lahko približamo samo s predano vadbo ter usklajenostjo telesa, uma in duše. Takšna pot pelje k razsvetljenju in uravnovešenju bivanja na vseh nivojih.
Jogiji, tako imenujemo posameznike, ki se ukvarjajo z jogo, zatrjujejo, da jim je joga omogočila pot do bolj zdravega, srečnega in polnejšega življenja. Mar ne težimo k temu vsi? Mogoče pa so oni našli ključ do mirnega načina bivanja, ki je v sodobni družbi skoraj nedosegljiv ideal. Stres, skrbi, hitri tempo in vsakodnevni psihični napori so že davno postali eden glavnih atributov zahodne družbe in nemara prav slednji pomenijo odločilni dejavnik, ki je pripomogel k velikemu razmahu joge sprva v ZDA in kasneje tudi širom Evrope. Morda ta, povsem drugačen pogled na človeka, svet in celoten kozmos, resnično pomeni pravo protiutež nemirnemu in stresnemu vsakdanu modernega človeka.
Pot do končnega cilja pa ni samo ena. Beseda joga pomeni krovno ime za štiri glavne podzvrsti različnih tehnik: hatha, raja, jnana in bhakti joga. Vsaka od njih ima sebi lastne nauke in načine vadbe, kljub temu pa so si povsem enakovredne. Gre zgolj za štiri različne poti do duhovne rasti in spoznanja resnice, vsak posameznik pa mora ubrati tisto pot, ki mu najbolje ustreza. To pa je možno zgolj s poizkušanjem in popolno predanostjo.
Kot smo spoznali, joga tako zajema mnogo več kot rekreacija. Glavne elemente celotne vadbe pa sestavljajo: telesna vadba oz. vadba položajev (asan), dihalne vaje (pranayama), sproščanje, pravilna prehrana, pozitivno mišljenje in meditacija.
Gre torej za doseganje umske, telesne, duhovne in čustvene harmonije, ki nam pomaga pri krepitvi telesa, ohranjanju zdravja, vzpostavitvi notranjega miru, premagovanju vsakodnevnega stresa ter doseganju boljše koncentracije in zbranosti.
Seveda je joga prevelik zalogaj, da bi ves njen obseg ter znanja zaužili v enem obroku. Notranjega miru ter harmonije se ne dosega ob enkratnem obisku tečaja. Gotovo pa je to prvi korak, ki vodi do bolj uravnoteženega, s tem pa tudi bolj srečnega in zdravega življenja.
lepo … koristno. in že letim …
lepo … koristno. in že letim …