Kava

Kava je doma v gorah jugovzhodne Etiopije, prvi so jo začeli gojiti Arabci, kot napitek pa so jo povzdignili derviši, ki so jo pili, da ne bi zaspali med nočno molitvijo.

V Evropo so jo prinesli beneški trgovci leta 1615. V prvih kavarnah v Carigradu so brali pesmi, igrali šah in razpravljali, v drugi polovici 17. stoletja so se razširile po vsej krščanski Evropi, na Angleškem so se iz njih razvili klubi.

Različni interesi so ovirali vzpon kave: za zdravnike je kvarila zdravje in za duhovnike zavajala dušo, ženam speljala može z doma, vladam zapeljala ljudi v nevarno mišljenje, vinskim trgovcem jemala zaslužek, pruski kralj Friderik Viljem I (1688-1740) pa bi najraje videl, da bi vsi njegovi podaniki pili pivo, kot on.

Čeprav brez izrazitih prednosti pred drugimi pijačami, se je vseeno uveljavila, odvrnitev ljudi od pijančevanja, pa je bil dobrodošel stranski učinek, kot pravi skandinavski pisec komedij Holberg: »Naše žene in hčere lahko poslej opravijo v enem dopoldnevu po deset obiskov, pa prihajajo domov vendarle popolnoma trezne.«

Arabci so ščitili monopol nad pridelavo s prodajo toplotno obdelanih (sterilnih) zrn, vendar se je nekaj rastlin le posrečilo prenesti drugam po svetu, kjer so pozneje vzgojili še druge vrste. Največ je danes pridela Brazilija. V to državo je rastlina prispela v šopku cvetja, ki ga je žena guvernerja Francoske Gvajane v znak ljubezni poklonila nekemu uradniku.

Droga so posušena jedra zrelih semen, praženih do temno rjave barve in značilno prijetnega vonja. Vsebuje od 1 do 2 odstotka kofeina, zaradi katerega je poživilo. Največ se ga izluži v turški kavi (okrog 100 mg v 100 ml), pol manj iz instant kave.

Farmakološke učinke kofeina imajo tudi poparki pravega čaja, čaja mate in gvarane, osvežilni napitki kole, nekoliko čokolada in kakav, povsem brez kofeina pa ni niti brezkofeinska kava. Primernost kave za zdrave ljudi najbolje ponazori klinični poskus na zahtevo švedskega kralja Gustava III. (1742 – 1792), ki je rešil življenji na smrt obsojenih dvojčkov – v zameno za kazen sta morala vsak dan piti kavo oziroma čaj; preživela sta sodnike, zdravnike in kralja, saj sta oba dočakala visoko starost, 83 let.

Farmakološko delovanje kofeina je dobro proučeno. V običajnih odmerkih to poživilo naredi človeka miselno in čustveno budnega, razpoloženega ter prijaznega, zgovornega in živahnega. Krepi umske sposobnosti, zatrte od utrujenosti in naveličanosti ter odloži nastop nezbranosti in zaspanosti. Olajša mišično delo in dihanje.

Skupni učinek na krvni tlak je ponavadi neznaten, saj ga skuša tako zvišati kot znižati z nasprotnimi učinki na srce in žile. V začetku in v malih odmerkih upočasni pulz, nato se ta zaradi neposrednega učinka kofeina na srčno mišico pospeši, pri velikih odmerkih pa srce neubrano utriplje in razbija. Ob zmanjšani možganski prekrvljenosti mine migrenski glavobol, boljša srčna prekrvljenost in moč sta v pomoč utrujenemu srcu, zaradi bolj prekrvljene kože pa je ta topla in lica so rdeča.
[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=gVQBeRMBOAE[/youtube]

Poveča zdravilsko moč zoper bolečine, zato je sestavina nekaterih analgetikov, ker spodbudi bazalni metabolizem in presnovo v skeletnih mišicah, pa ga vsebujejo čaji za hujšanje. Slabša sta prekrvljenost v drobovju in tek, a izloči se tudi več želodčne kisline. Blaži žolčevodne in prebavne krče. V začetku žene na vodo, v večjih odmerkih pa njeno izločanje zavre. Odstrani blago opitost, močno pa poglobi. Bolj moti sen pri starejših kot mladih. Ima protialergične lastnosti, a le zunanje.

Velike so razlike v učinku na posamezne ljudi, ali celo pri istih v različnih življenjskih obdobjih in okoliščinah. Razvajen pivec kave, ki popije 5 skodelic kave na dan, zaužije glede na drogo in svoj okus od 500 do 800 mg kofeina. Ta se hitro razširi po telesu, preide tudi v materino mleko in plod. Odrasli ga hitro presnovijo in izločijo iz telesa, kadilci in telesno dejavni še hitreje, jetrni bolniki in nosečnice počasneje, dojenčki pa zelo počasi, zato jih lahko že majhna količina kofeina v mleku vznemiri in moti spanje.

Tudi nekatere učinkovine ga zadržijo v telesu, na primer hormonska kontracepcijska sredstva. Ob dolgotrajnem pitju lahko izostanejo nekateri fiziološki učinki, prekinitev pitja pa izzove glavobol.

Mednarodni olimpijski komite je prepovedal uporabo večjih odmerkov kofeina za tekmovalce, manjše količine, ki se popijejo z brezalkoholnimi pijačami in kavo, pa so dovoljene. Vendar je treba opozoriti, da bi lahko zaradi individualnih razlik nekateri presegli dovoljeno količino v seču že po 3 do 6 skodelicah na dan.

Lekarniški komentar
Kofeinski napitki ne ustvarijo niti telesne niti duševne moči, pač pa jo nam pomagajo sprostiti in so dobrodošli le v tem smislu. Niso primerni za obvladovanje hude utrujenosti in zaspanosti ter za vzdrževanje budnosti pri opravilih, kjer se zahteva posebna pozornost, denimo, ko vozimo ali upravljamo stroje, saj zmanjšajo preudarnost in odzivno sposobnost; ko se potroši telesna moč, pa se pojavita nasprotna učinka, nenadna zaspanost in neurejen krvni tlak, kar lahko privede do nezgode.

Če vas tare nespečnost, preverite, ali morda pijete kavo zvečer, nosečnice in doječe matere pomislite, da jo bo moral z vami piti tudi kdo, ki je sploh ni naročil, vsi se zaradi nepredvidljivih učinkov odrecite čezmernim odmerkom, kakršnekoli druge zdravstvene dvome pa odpravite skupaj s svojim zdravnikom in lekarnarjem.