In vendar vedno znova iščemo odgovore na ista vprašanja, ki so mučila že mnoge generacije pred nami. Kako ostati zdrav, kako ostati vitalen in kako uživati življenje s polno žlico?
Težava je pogosto prav pri “polni žlici”. Sodobnim načinom prehranjevanja je cilj hitro napolniti želodec in obdržati občutek sitosti (občutek teže v želodcu) kar se da dolgo. Pozabljamo pa, da je bolj kot občutek sitosti pomembno tisto, kar sledi – prebava in koristna poraba hrane. Restavracije s hitro prehrano nam ponujajo obilico jedi, ki so od daleč dišeče in poceni, ki jih lahko zamrznjene pogrejemo v mikrovalovni pečici in že je tukaj “Mizica, pogrni se!” Bravo, kuharica! Seveda pa že čez nekaj časa pride poračun. Ta hrana le ni tako poceni. Če bi nam zraven teh obrokov vsaj servirali čaj iz kumine, janeža in komarčka ali sirotko z ingverjem, bi bila škoda nekoliko manjša.
Ayurveda pri načinih prehrane posveča največjo pozornost dodelavi živil z začimbami, ki olajšajo prebavljivost in odstranijo pline. Zavedati se moramo, da ko govorimo o živilih in hrani, mislimo na naravna živila (žita, stročnice, sveža zelenjava, sveže in suho sadje, oreščki, testenine in kruh brez aditivov, sveže, nehomogenizirano mleko itd.) in ne na gotove zamrznjene jedi (napol pečen pomfrit, pica in podobno), pa tudi ne na hrano iz konzerv.
Kadar kuhamo stročnice, je zelo pomembno, da jih čez noč namakamo v veliko vode. Preden jih skuhamo, obvezno odlijemo vodo, v kateri so se namakale, jih operemo in kuhamo v sveži vodi. Takrat je tudi čas, da uporabimo začimbe, ki bodo zmanjšale tvorbo plinov v prebavilih. Na sredozemskem območju v te namene že od nekdaj uporabljajo lovorjev list, šetraj, česen in janež. Dobrodošlo je tudi kakšno zrno popra ali košček ingverja, pogosto pa dodajajo tudi pekočo papriko ali čili. Vse navedeno velja tudi za lečo. Čeprav je drobna in se hitro skuha, vsi vemo, kako napenja. Tudi njo je treba namočiti čez noč in te težave bodo izginile.
Na Srednjem in Daljnem vzhodu uporabljajo več vrst stročnic, zato tudi dobro poznajo načine, kako jih narediti lahko prebavljive in primerne za vsako telesno konstitucijo. Do nedavnega nisem smela jesti čičerike, čeprav mi je zelo všeč, in sicer zato, ker imam po njej vsaj dva dni hude težave. Toda nek indijski kuhar mi je razkril skrivnost. Jed je pripravil takole:
Na gheeju (prečiščenem maslu) je prepražil semena črne gorčice (namesto gheeja je uporabno tudi sončnično ali sezamovo olje). Ponev je odmaknil z ognja in dodal žličko kurkume, mletega koriandra in rimske kumine ter vse skupaj na hitro premešal. Ponev je vrnil na ogenj in dodal kuhano čičeriko. Ob stalnem mešanju je dodal še nekaj narezane zelenjave (bučke, korenček, por, lahko tudi kaj drugega). Na koncu je dodal še malo ingverja in posolil. To je samostojna jed, zraven pa se priležeta kuhan riž ali čapati (indijski kruh brez kvasa). V Indiji zraven jedi postrežejo z jogurtom, če je jed zelo začinjena. Otrokom in bolj občutljivim ljudem pa ob jedi ponudijo sirotko.
Pri pripravi zelja, ohrovta, brokolija, cvetače in rdeče pese je nepogrešljiva kumina. Kumina deluje prav proti bakterijam, ki bi se razvile v procesu prebave ter s tem obremenile naša jetra in prebavila. Tudi gobice znajo otežiti prebavo, zato tudi pri pripravi gobic dodamo nekaj kumine v prahu.
Krompir, ki ima izjemno visok glikemični indeks, bo naši slinavki povzročil manj dela, če mu bomo med dušenjem dodali majaron, timijan ter nekaj česna in soli. Če pa mu bomo dodali še pol žličke kurkume in mletega koriandra, bo prijazen tudi za jetra. Ker je to po naravi mrzli škrob, mu lahko spremenimo tudi energijo, in sicer tako, da dodamo nekaj rožmarina, ki bo “ogrel” metabolizem.
Pojemo tudi veliko riža, ki ima visoko koncentracijo škroba. Prebavo pa nam olajšajo kurkuma in vse začimbe, ki jih omenjamo tudi pri krompirju.
Začimbe še zdaleč niso prisotne zgolj zaradi boljšega okusa, temveč predvsem zaradi prilagajanja narave hrane, ki jo zaužijemo. Telo porabi za prebavo tudi veliko vode. Najbolje jo je zaužiti pol ure pred obrokom. Takoj po jedi ne smemo piti mrzlih pijač. Te pogasijo prebavni ogenj – agni, ki je najpomembnejši dejavnik dobre prebave in presnove, zaščitnik naše vitalnosti in odpornosti. Če pa smo po jedi zelo žejni, pijemo tople ali vroče napitke. Odlični so metin ali ingverjev čaj, čaj iz janeža, bazilike itd. Po jedi niso primerni kava ali drugi kofeinski napitki, cola pijače in energijski napitki ter črni čaj. Kofein zmanjša izkoristek hranilnih snovi, še posebej vitaminov in rudnin.
Pred glavno jedjo je dobro pojesti skodelico solate, ki je dobro začinjena. Tako predramimo prebavne sokove in poskrbimo za zadostno količino encimov, ki bodo prebavili naš obrok, obenem pa tako nadzorujemo količino zaužite hrane. Pri jedi je zelo pomembno še nekaj – sproščenost. Pri jedi je najbolje sedeti, četudi imamo le majhen sendvič ali piškot. Jesti je treba počasi in hrano dobro prežvečiti. Na ta način se umirimo in zberemo. Tudi hrana nam bo teknila, nas okrepčala in bo imela boljši okus. Po takem obroku nam bo šlo delo ali učenje veliko lažje.
Zelo rada bi spregovorila tudi o količinah hrane, ki naj bi jo zaužili. V resnici potrebujemo manjšo količino hrane, ta pa mora biti boljše kakovosti. Znanost ayurvede pravi, da mora človek po 45. letu starosti zmanjšati količino hrane za 60 %! In sicer zato, ker se metabolizem upočasni in ne more več predelati takih količin hrane kot prej. Na ta način ohrani človek zdravje in lahko srečno živi še naslednjih 45 let. Na zahodu nisem opazila, da bi ljudje bistveno zmanjševali svoje obroke. Tako so klinike polne bolnikov “polne žlice”.
Najboljša začimba je še vedno ljubezen. Dodajamo jo, ko pripravljamo hrano, ko aranžiramo mizo in ko hrano delimo z družino ali s prijatelji. Tudi kadar jemo sami ali ko hranimo živali in rastline, z ljubeznijo pripravimo in delimo hrano s stvarstvom.
