Ne verjamete? Verjemite. Še nekaj resničnih podatkov: Na svetu kadi okrog milijarda moških (300 milijonov od teh živi na Kitajskem) in 250 milijonov žensk. V Sloveniji se procent moških, ki kadijo, giblje okrog 25 odstotkov, za kakšnih pet odstotkov je manjši delež pri nežnejšem spolu, torej kadi skoraj vsaka peta ženska. Od teh kadilcev jih redno kadi 81,1 odstotka, občasno pa prižge kakšno cigareto 18,9 odstotka kadilcev.
»Razveseljivo je dejstvo, ki ga je izpostavila mag. farm. iz lekarne Radeče: V Sloveniji je v zadnjih letih delež kadilcev zelo upadel. V letih 1990/91 je na primer kadilo kar 42 % Ljubljančanov, 1997/98 še 28,5 %, v zadnjih treh letih pa je statistika še ugodnejša, saj nas s 23,7 odstotka odraslih kadilcev uvršča med redke države Evropske unije, kjer kadi manj kot 25 odstotkov ljudi. Žal pa kljub lepim dosežkom pri zmanjševanju kadilcev pri odraslih narašča število kadilcev med najstniki; kadi jih kar tretjina. Še bolj pa je zaskrbljujoče, da prevladujejo dekleta.«
Dokaj optimistične številke pa Rupretova zatre že v kali: »V letu 2000 je v Sloveniji zaradi bolezni, povezanih s kajenjem, umrlo 3.449 ljudi, kar predstavlja 18,6 odstotka vseh umrlih v tem letu. Vsak drugi kadilec umre zaradi bolezni, ki jih povzroča kajenje, kar polovica od njih v srednjih letih. Povprečno kadilci izgubijo 22 let življenja. Številka je kar neverjetna. Zgovoren je tudi podatek, da vsak pokajena cigareta skrajša življenje za približno šest, sedem minut.
[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=lGRl2gDCUuI[/youtube]Svetovno povprečje je 15 pokajenih cigaret na dan. Študija Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je pokazala, da bo zaradi kajenja v naslednjih stotih letih umrla milijarda ljudi po vsem svetu (kar je približno tako kot, da bi vsako uro strmoglavil jumbo jet). Kakšne zdravstvene tegobe nas kot kadilce čakajo? Mogoče so najhujši pljučni rak, nenadna smrt zaradi odpovedi srca, apnenje žil, povišan krvni tlak, kajenje škodi tudi reproduktivnemu zdravje žensk in moških, slabši je imunski sistem …
Predvsem zato številni strokovnjaki zmeraj pogosteje, največkrat ob 31. januarju – dnevu brez cigarete, pozivajo voditelje držav, naj ukrepajo takoj. V Sloveniji so politiki ukrepali z drastičnim zakonom, ki je razcepil slovensko javnost (in v civilno nepokorščino pahnil številne gostilničarje). Ampak to je že druga zgodba …
[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=DkX0Fp7SV1g[/youtube]V nadaljevanju osnovne zgodbe najprej laično povejmo, da WHO kajenje opredeljuje kot odvisnost, ki povzroča vedenjske in duševne motnje zaradi uživanja psihoaktivnih snovi, večina kadilcev je zasvojenih z nikotinom.
Kaj se pravzaprav dogaja pri kajenju? »Ko kadilec inhalira dim prižgane cigarete, nikotin v manj kot desetih sekundah doseže možgane, kjer deluje na receptorje, ki sproščajo dopamin, hormon sreče v delu možganov, ki nadzorujejo zadovoljstvo in motivacijo. Ko se raven nikotina zniža, se pojavijo želja po cigareti, ki se stopnjuje v hrepenenje in razdražljivost. Ti simptomi se pojavijo v nekaj urah po zadnji cigareti in povzročijo to, da ljudje nadaljujejo s kajenjem. Ko se navadimo na nikotin, moramo kaditi vedno več, da bi dosegli enako zadovoljstvo kot na začetku, so zapisali avtorji na spletnem portalu med.over.net.« Dovolj razumljivo? Ne?
Poskusimo takole, kot je časopis Dnevnik razložila doc. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja: »Kako doseči ugodje, se za določene stvari naučimo že kot dojenčki. Ko je na primer dojenček lačen ali ga zebe, začne jokati, mama zasluti, kaj je narobe, in zadovolji njegovo potrebo. Obstajajo pa tudi substance, ki so sposobne delovati na te možganske povezave. To so psihoaktivne snovi, ki lahko povzročijo zasvojenost. Delujejo bodisi neposredno na dopaminski nevron, da sprosti dopamin, ali na enega od internevronov v mreži, ki sporoča sistemu, da je bila potreba zadovoljena in da naj sproži ugodje. Bliže dopaminskemu nevronu deluje substanca, bolj je sposobna povzročati zasvojenost.«
In M. Z. Dernovšek, ki – podkrepljena s strokovnimi analizami – trdi, da se ljudje zasvojenosti z nikotinom rešijo težje kot zasvojenosti s kokainom in heroinom (!), nadaljuje takole: »Zasvojenost ima več stopenj. Prvi so medeni tedni, ko imate samo pozitivne učinke substance. To traja nekaj časa, potem pa se začnejo možgani spreminjati in se pozitivnemu polu pridruži negativni pol. Takrat spremenjeni možgani javljajo, da ni substance, in to je potreba, ki jo je treba zadovoljiti.
Možgani to javljajo v obliki odtegnitvenih simptonov. Ti so lahko na telesnem, čustvenem, vedenjskem in spoznavnem nivoju. Pri cigaretah, torej ob opustitvi kajenja, se človek trese, ima mravljince po telesu, daje ga zaprtje, ne more spati, lahko je prepirljiv, razdražljiv, tesnoben, žalosten – veliko ljudi, ki nehajo kaditi, je depresivnih, enako ljudje, ki nehajo jemati kokain. Človek nima miru, mora nekaj početi. Postane pozabljiv, ima slabšo koncentracijo, pozornost, kašlja … Pozitivnega pola je čedalje manj in negativnega čedalje več. Na koncu odvisnik pravzaprav z jemanjem substance samo še zmanjšuje negativni pol.«
Tako. Osnovno znanje smo osvojili in tako lahko sedaj kot »popolni amaterji« vsaj površno razumemo proces nikotinske zasvojenosti. Čas je, da napredujemo in spoznamo, da se v cigareti nahaja več kot 4 tisoč (!) kemičnih snovi, od tega je najmanj 40 rakotvornih človeku. Med najbolj pogostimi omenjenimi zdravju škodljivimi snovmi v cigareti pa so vsekakor: katran (ta daje cigareti okus, prste obarva rumeno, pljuča pa črno), ogljikov monoksid (vsi ga poznamo kot strupen plin, našemu telesu je znan kot »odžiralec kisika«) in nikotin (ki je v bistvu živčni strup, v večjih količinah je smrten, pri kadilcih pa povzroča psihično in telesno odvisnost).
Nas ob vseh teh podatkih čudi, ker toliko ljudi sploh kadi? Mene že. Zakaj ljudje sploh kadijo? Na to vprašanje je že pred časom poskušala najti odgovor revija Jana. Ugotovili so, da kadilci v cigareti vidijo naslednje in še več: Zabavo (trenutek užitka), nagrado (kadarkoli si jo lahko privoščimo samemu sebi), oralno zadovoljstvo (nadomestek za sesanje palca in močan erotičen občutek), merilnik časa (psihološko cigareta deluje nekako tako kot ura, le da nas pomirja namesto vznemirja), družbo (s cigareto v roki nikoli nisi sam), koncentracijo (kadilci prisegajo, da ob cigareti jasneje in bolj zbrano razmišljajo), »skrbi odnese veter« (ritem kajenja nam umiri dihanje in sprosti občutek stiskanja v prsih). Zanimivo, ne?
Psihologinja Maša Žvelc je za revijo Cosmoplitan razloge za kajenje strnila takole: »Kajenje ublaži neprijetna čustva in občutke, ali pa povzroči prijetna. Pri nekaterih ljudeh kajenje ublaži občutek praznine in čustvene bolečine, daje občutek varnosti, pomaga, da se lažje znajdejo v družbi.« V istem članku avtorica M. Pirnar opozarja, da številne ženske – seveda napačno – menijo, da jim kajenje pomaga pri hujšanju ali ohranjanju vitke linije?!
[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=ulSticEjbqk[/youtube]Na srečo večina kadilcev na »pada na takšne poceni trike aromatične paličice« in zato kar 70 odstotkov vseh kadilcev izraža načelno pripravljenost, da bi opustili kajenje, okoli 40 % se opuščanja tudi loti, le nekaj odstotkom pa to uspe brez pomoči. Zgoraj smo že povedali, kako strašno velika je stiska kadilca, ko se le-ta odloči, da si bo »od ust odtegnil cigareto«.
Zato sedaj le naštejmo nekaj načinov, ki vam bodo pomagali pri opustitvi kajenja: 1) Udeležite se lahko delavnic, ki jih organizirajo večji zdravstveni domovi po vsej Sloveniji – baje so brezplačne -; 2) za dodatno vzpodbudo preberite kakšno publikacijo z nasveti (priporočamo priročnik Opustite kajenje in zmagajte, ki ga je izdala CINDI Slovenija – tam deluje tudi svetovalna telefonska linija, številka je 01/230 73 70 – v sodelovanju z medicinsko fakulteto, in knjigo-uspešnico Končno nekadilci – brez truda in za vedno avtorja Allena Carra); 3) lotite se nikotinske nadomestne terapije (NNT – sem spadata nicorette žvečilni gumi in obliž – zmanjša željo po cigareti in simptome, ki se pojavljajo pri odvajanju od kajenja); 4) bupropionijev klorid (izdaja se na zdravniški recept, poveča količino kemičnega posrednika dopamina); 5) zdravljenje z BICOM-resonanco (doktor Lojze Medved pravi, da je »mnogo učinkovitejša od akupunkture«); 6) postopno prenehanje kajenja (prednost je v tem, da boste občutili manj abstinenčnih simptonov, ki se pojavljajo pri odvajanju od kajenja).
Sem kaj pozabil našteti? Zagotovo. Vendar pa nisem pozabil na najpomembnejšo, torej sedmo točko, ki bi se lahko glasila »radikalno prenehanje kajenja«. Večina kadilcev stavi le na svojo »moč volje«, vendar jih moram že sedaj opozoriti, da je ta pot resda najbolj učinkovita (v 90-ih odstotkih), vendar mogoče tudi najbolj »boleča« (ne pozabite in ne podcenjujte simptomov ob prenehanju kajenja).
V pomoč, ob nenadnem prenehanju kajenja, vam naj bodo naslednji nasveti strokovnjakov: prehranjujte se uravnoteženo, kavo nadomestite s pravim čajem ali sokom, izogibajte se čokoladi (tako mimogrede, ali ste vedeli, da kajenje zmanjšuje občutljivost okušalnih brbončic?), lotite se kakšne telesne aktivnosti (zaposlite si roke), redno si umivajte zobe ter obvezno obvestite bližnje, da poskušate opustiti kajenje.
Vsekakor pa je najboljše, da ob koncu tega prispevka zapišem besede Tomaža Čakša, dr. med., nacionalnega sodelavca Svetovne zdravstvene organizacije za tobak, ki svetuje takole: »Vsaka pomoč je dobrodošla. Kadilci, ki želijo nehati, lahko preizkusijo različne načine kajenja, pomembno je le, da ne odnehajo, obupajo. Velika verjetnost je namreč, da jim to prvič, drugič ali tretjič sploh ne bo uspelo (op. p. raziskave trdijo, da je za dosego abstinence potrebno več poskusov, v povprečju pet). Seveda pa se mora pred temi poskusi vsak kadilec sam odločiti, da zares želi nehati kaditi, kajti prisiliti ga ne more nihče.«
