Kaj se skriva v njih?
Za sadje je v njih zelo malo sladkorja, le okoli 5 odstotkov, vsebujejo pa še ogromno vlaknin, blagodejnih sadnih kislin, mineralov in vitaminov. Od zadnjih prevladujejo B1, B2, B9 (folna kislina), vitamin C in beta karoteni, zastopani minerali pa so kalij, kalcij, cink, železo, mangan in baker. Še posebej gozdne jagode so bogate z železom, zato so z njimi že od nekdaj zdravili slabokrvnost.
Bolj ko jih hranimo, večje in debelejše so – ne pa tudi bolj okusne.Velikost plodov je seveda odvisna tudi od sorte rastline, a skupaj z njim praviloma raste tudi vodnatost njegovega okusa. Konvencionalne pridelave jagod pa žal ni brez izdatne uporabe herbicidov, fungicidov in pesticidov. Na tržnici se torej namesto za debelimi španskimi lepoticami raje ozirajmo za preprostejšimi, a slajšimi darovi naših (ekoloških) kmetov.
Alergični na jagode?
Ni malo takšnih, ki jih po jagodah čudno ščemi jezik, nekateri pa so nanje celo še bolj alergični in nanje odreagirajo z izpuščaji. Jagode veljajo za enega najbolj alergenih sadežev, na katerega so pozorne mamice pri uvajanju hrane svojim dojenčkom. Znanstveniki so ugotovili, da je za pogoste alergične reakcije kriv določena beljakovina, ki naj bi bila vezana na njihovo rdečo barvo. Zanimivo je namreč, da se pri belih vrstah jagod (npr. vrsta sofar) alergije ne pojavljajo.
Jagode doma
Vzgojene doma so seveda najslajše in pomlad je pravi čas za njihovo sajenje! Izberimo sončno lego, najbolj jim odgovarjajo rahlo kisla, dobro odcedna tla. Razmak med rastlinicami naj bo približno 30 cm, upoštevajmo pa, da se bodo s pomočjo vitic tudi same razmnoževale in razširjale. Jagode imajo rade bližino kamnov in skal, ki poleti prestrežejo sončne žarke in se močno segrejejo. Lahko jim pripravimo tudi zastirko iz listja, slame, lubja in podobnih rastlinskih delov, ki bo pri tleh zadrževala vlago. Pazimo le, da se nam spodaj ne naseli preveč lačnih polžjih ust!
Izbiramo lahko med enkrat rodnimi jagodami, ki plodove oblikujejo zgodaj poleti in mesečne jagode, nas razveseljujejo poleti in nato po kakšnih dveh mesecih še jeseni. A če na domačem vrtu še ni rdeče, naj to ne bo izgovor, da se ne odpravite po kakšno okusno bunkico na gozdno jaso!
Jagode imamo … kaj pa sedaj?
Recepti
Kaj naredimo z njimi po tem, ko jih naberemo in ne pojemo takoj, je prepuščeno izbiri in domišljiji vsakega posameznika. Pri gozdnih jagodah se je za najboljšega izkazal naslednji recept: udobno se namestimo na s soncem obsijani gozdi jasi, se prepričamo, da imamo na dosegu roke čim več aromatičnih plodov, potem pa kar – iz rok v usta …
Če pa bi radi preizkusili kaj manj enostavnega, a še vedno z jagodami v pravem pomenu besede, preizkusite katerega od spodnjih receptov:
Jagodni šejk
V blenderju zmešamo (za 2 osebi):
- 3 dcl mleka iz oreščkov/riževega ali pirinega napitka/vode
- 2 zamrznjeni banani
- skodelico svežih jagod
- žličko acai v prahu
- žličko kakavovih zrn
Jagode s smetano
Jagode pustimo kot so, ali pa jih narežemo. Za smetano pa v blenderju gladko zmešamo:
- skodelico namočenih indijskih oreščkov ali mandeljnov
- manjše jabolko
- 2 žlici naravnega sladila (med, agavin sirup, javorjev sirup, nekaj datljev)
- nekaj žlic vode po potrebi
Prelijemo po jagodah in potresemo z nekaj kakavovimi zrni!
Jagode s čokolado
Za čokolado v posodici dobro zmešamo:
- skodelico stopljenega kokosovega olja (lahko polovico nadomestimo s stopljenim kakavovim maslom)
- pol skodelice naravnega sladila (med, agavin sirup, javorjev sirup)
- 3 žlice surovega kakava v prahu
Med mešanjem pokusimo, če je čokolada dovolj sladka, sicer dodamo še nekaj medu oziroma sladila po želji. Jagode pomočimo v nastalo čokolado in jih damo v hladilnik – ali pa kar v usta.
Poletna gozdna (sadna) solata
- skodelica gozdnih jagod
- skodelica malin
- skodelica robid
- skodelica borovnic
- nekaj lešnikov
Kar od naštetega imamo pri roki vržemo v skledo, po želji dodamo žličko ali dve medu (ali drugega naravnega sladila), in se posladkamo!