S tem posegom omogočijo odvajanje blata iz telesa. Čeprav je bila stoma dolgo časa stigmatizirana, pa se, zaradi vse boljših materialov in sodobnih pripomočkov, ki ohranjajo visoko kvaliteto bolnikovega življenja, odnos vendarle spreminja na bolje. O kirurškem zdravljenju raka na debelem črevesu in danki smo se pogovarjali z vodjem Kliničnega oddelka za abdominalno kirurgijo doc. dr. Francem Jelencem, specialistom kirurgom.
Kaj je stoma?
Stoma v grškem jeziku pomeni odprtino, tudi usta in je izpeljava debelega črevesa skozi steno trebušne votline. Ker je zdrava sluznica debelega črevesa rdeča, je povsem naravno, da je tudi stoma rdeče barve, saj kaže na dobro prehranjenost s krvjo. Na pogled se stoma premika, kar povzroča peristaltika, ki potiska blato (stolico) proti izhodu. Ker je na vrhu prepredena s tankimi žilicami, pogosto pri čiščenju krvavi, kar pa ni hud zaplet. Nekateri ga primerjajo s krvavenjem dlesni. Čeprav sam izgled daje slutiti, da ima bolnik zaradi stome bolečine, pa sluznica debelega črevesa nima živčnih končičev, ki bi jih povzročala. Te pa se lahko pojavijo pri vnetju. Pri edukaciji in negi stome bolniku pomagajo enterostomalni terapevti, zaplete pa zdravi zdravnik. Običajno se deset tednov po operaciji tkivo umiri, oteklina se zmanjša in izgine, normalen postopek celjenja pa je zaključen. V tem času pa se bolnik tudi privadi spremembi ter se nauči negovati stomo.
Kdaj je potrebno narediti stomo?
Stome je potrebno narediti pri nujnih operacijah, kjer pride do zapore blata in vode ter programskih posegih. Pri nizko ležečih tumorjih debelega črevesa in danke, kjer ne moremo ohraniti mišice zapiralke ali je le-ta okvarjena, naredimo stalno stomo, ki jo ima bolnik celo življenje. Še pred samim posegom ga o tem seznani kirurg, ki skupaj z medicinsko sestro, ki je enterostomalna terapevtka, tudi določijo mesto stome, ki je najprimernejše za bolnika in najlažje za negovanje stome.
Če je tumor oddaljen od anusa 5-6 cm in ga je mogoče odstraniti v zdravo tkivo, brez, da bi poškodovali mišico zapiralko ali jo popolnoma izrezali, povežemo odrezani del črevesja z anusom. V takih primerih naredimo začasno stomo, da se narejena anastamoza razbremeni in zaraste, saj so take vrste ran nagnjene k popuščanju in zatekanju.
Izdelava stome je pogosto zaključni del zahtevne operacije in skrbno narejena zmanjša možnost zapletov ter izboljša kvaliteto bolnikovega življenja.
Kolostomija je metoda, s katero izpeljete črevo in naredite stomo. Kakšen je postopek izdelave?
Izbira optimalnega mesta stome je zelo pomembna za nego stome. Če je stoma izpeljana skozi trebušno steno na neprimernem mestu, pogosto pride do odstopanja vrečke in draženja kože. Bolnik mora stomo videti, da jo lahko neguje. Najboljše je, če izberemo mesto stome pred operacijo skupaj z enterostomalnim terapevtom. Mesto določimo tako, da opazujemo bolnika, ko stoji, se pripogiba in sedi. Izberemo mesto na trebušni steni, ki ga bolnik vidi, je ravno, brez brazgotin in stran od prominirajočih kosti. Stomo naredimo tako, da speljemo črevo skozi premo trebušno mišico. Najprimernejše mesto za stomo je meja med notranjo in srednjo tretjino črte med popkom in zgornjo sprednjo črevnično ostjo. Pri debelih bolnikih naredimo stomo nekoliko višje, da jo bolnik lahko vidi in nima težav z nego. Stome nikoli ne smemo narediti skozi laparatomijsko rano. Izogibati se moramo kožnih gub in stome ne smemo narediti preblizu rebrnega loka .
Takoj po operaciji bolnikom tudi nalepijo podlogo ob stomi, ki izgleda kot obroč okoli stome. Ta tesni pline in tekočino ter namestijo vrečko, rezervoar za blato.
Zgodnje in pozne posledice stome
Zapleti se lahko pojavijo hitro po operaciji, ko je bolnik še v bolnišnici, ali šele čez nekaj let. Različni vzroki lahko povzročijo krvavitev stome, njeno odmrtje ali ugreznjenje, kar zahteva ponovitev operacije. Po odpustu iz bolnišnice imajo lahko bolniki težave z okolico kože ob stomi: alergije, vnetje, krvavitev, itd. Najpogostejši resnejši zaplet pa je kila ob stomi. Eden resnejših zapletov je parastomalna kila, ki nastane na mestu rane ob stomi in izgleda kot izboklina. Manjša verjetnost, da bo kila nastala, je, če speljemo stomo skozi mišico rektus abdominus (prema trebušna mišica) in ne od strani (lateralno) ob mišici. Paziti je treba, da tudi odprtina v trebušni steni ni prevelika. Sicer pa na nastanek kile lahko vpliva tudi prevelika telesna teža, vnetje v rani, uživanje kortikosteroidov, kronične bolezni dihal, pa tudi podhranjenost.
Med pomembnejše zaplete pri izdelavi stome prištevamo tudi neprimerno mesto stome. Izbira najboljšega mesta je pomembna zaradi nege. Mesto mora biti za bolnika pregledno, ravno, ne sme biti v področju pregiba, brazgotin ali kosti.
Kirurško zdravljenje parastomalnih kil
Za kirurško zdravljenje so primerni bolniki z velikimi kilami, kjer je sama nega stome težavnejša in povzroča bolečine, manjše kile pa običajno ne povzročajo težav. Med vsemi metodami je najbolj uveljavljen postopek z uporabo protetičnega materiala (tkanine oziroma mreže), eno takih je tudi Gore -Tex in Marlex. Mrežo namestimo pod peritonei (serozna mrena, ki pokriva stene trebušne votline in večino organov v njej), 5-10 cm preko robov vratu kile. Z notranje strani jo pripnemo na trebušno steno. V praksi so se izkazale primernejše mreže iz dveh plasti, saj povzročajo malo zarastlin in vnetnih reakcij. Pri tej metodi je potrebno paziti, da se tkanina ne prepoji s črevesno vsebino, saj bi to pomenilo okužbo, posledično pa vnetje, zaradi katerega bi bilo treba tkanino odstraniti in ponoviti poseg.
