Približno dve tretjini avtohtonih slovenskih rastlin, ki rastejo divje v naravi, naj bi bilo užitnih. Iz tega podatka se da sklepati, da so se naši slovanski predniki med drugim zagotovo prehranjevali tudi s to tako imenovano “divjo zelenjavo”. In ne le po imenu, divja je tudi po svoji sestavi in učinkovanju! Vsebnost rudnin, ki jih vsebuje predvsem zgodaj spomladi, krepko presega vrednost katerekoli gojene, preseneča pa tudi z vitamini. Neverjetno je dejstvo, da skoraj vse vrste divjeraslih rastlin po vsebnosti vitamina C presegajo citruse, ki so splošno znani kot eden njegovih boljših virov. Tako imajo na primer koprive v sebi šestkrat več tega vitamina kot limone.
Ne gre pozabiti, da je že samo nabiranje te zelenjave zabavno, sproščujoče in poživilno. Ni lepšega kot sprehajati se po prebujajočem se gozdu, s soncem obsijanem travniku ali pravkar spet odkritem domačem vrtu. Če rastline nabiramo stran od prometnih cest in različnih onesnaževalcev (tovarne, kmetije, gnojeni travniki,…), so tudi popolnoma brez škodljivih strupenih snovi – ekološke, pa čeprav brez certifikata!
Torej pot pod noge, nabirat sestavine za našo spomladansko solato:
- regrat
- vršički kopriv (prej zmečkan z roko)
- navadna regačica
- navadna zvezdica
- navadna smrdljivka
- rman
- čemaž
Naberemo le čimbolj mlade listke naštetih rastlin, pri tem pa ni nepomembno, da smo do njih spoštljivi in jih trgamo s hvaležnostjo ter čimmanj škode! Doma vse skupaj premešamo v skledi in zabelimo z olivnim oljem in soljo ali – še bolje – z lanskim vloženim čemažem. Če tega nimamo, ga lahko pripravimo tudi svežega: drobno sesekljane liste čemaža zmešamo s hladno stiskanim olivnim oljem in ščepom soli ter po želji vmešamo zmlete oreščke ali semena. Tako zabeljeno solato še potresemo z oluščenimi konopljinimi semeni in okrasimo s cvetovi trobentic (ki so seveda prav tako užitni).
- Rman
Večina ljudi ga pozna kot sestavino čajev, uživamo pa ga lahko tudi svežega v solati. V ta namen nabiramo mlade listke z značilnimi ozkimi, globoko vrezanimi listki. Cveti z značilnim belim socvetjem, a liste za solato nabiramo še pred cvetenjem. Raste na suhih travnikih in tako kot njegov čaj ugodno vpliva na želodec, poživlja krvni obtok in spodbuja apetit.
- Koprive
Ker rastejo skoraj povsod in obilno, jih ni težko opaziti, nekaj več spretnosti pa je potrebne pri samem nabiranju. Če se jih lotimo brez rokavic, brez nekaj pikanja ne bo šlo, pa nič zato, saj tudi na ta način koprive delujejo zdravilno, s tem da pospešujejo krvni obtok. V solati jih lahko uživamo brez težav in strahu, da bi nas spekle, a moramo liste pred tem s prstoma pogladiti od spodnjega konca navzgor in zatem še posvaljkati med dlanmi – ni ravno estetsko na pogled, je pa okusno in zdravo.
- Navadna regačica
Raste skoraj povsod – po vrtovih, travnikih, ob gozdovih, na kompostih,… Listi so pernati in trojno deljeni, nabiramo jih mlade še pred cvetenjem, njihov okus rahlo spominja na korenje. Pospešujejo izločanje sečne kisline in zato lajšajo težave z revmo in protinom. Regačico poleti spoznamo po bledo rumenem socvetju, a je takrat aroma listov že premočna, da bi jih uživali.
- Navadna smrdljivka
Po izgledu je podobna regratu, prav tako po uporabi. Ima rumene cvetove in tako kot regrat nazobčane liste, le da je bolj krhka. Kljub imenu ne smrdi, najdemo pa jo v gozdovih od aprila do avgusta, povsod tam, kjer je dovolj kisika in mineralov v prsti. Mladi listi vsebujejo klorofil, zdravilno grenčino, flavonoide, kartenoide in precej rudnin.
Že stari znanec v naših skledah. Kot sestavino solate ga nabiramo, ko so listi še čimbolj mladi in ne tako grenki, pri tem pa bodimo pozorni na to, da travnik ni gnojem z gnojnico ali umetnim gnojilom. Prvo spoznamo brez težav po precej očitnem vonju, na drugo pa opozarjajo drobne kroglice bele barve na tleh.
- Navadna zvezdica
Navadno zvezdico ali kurja črevca mnogi že poznamo, čeprav morda ne po imenu. Je namreč zelo razširjen plevel na večini vrtov in njiv, kjer se ga je težko znebiti. Ker preživi zimo, se spomladi močno razrase pred drugimi rastlinami. Spoznamo jo po majhnih zelenih listkih in drobnih belih cvetkih. Namesto, da jo mečemo na kompost, jo raje vključimo v solato, saj je ena tistih divjih rastlin, ki ima odličen okus (spominja na mlado koruzo) in je primerna kot osnova za solato. Vsebuje veliko klorofila, mnogo mineralov in vitamina A in C. Čisti kri in iz telesa odvaja odvečno vodo.
Ta vsem dobro znana rastlina z močnim vonjem in okusom po česnu raste v svetlih listnatih gozdovih, na travnikih, ob vodi in tudi na vrtu, če smo ga tja s čebulico vred preselili prejšnjo spomlad. Njegovo delovanje je najbolj očitno zaradi očiščevalne funkcije, saj čisti kri, deluje antiseptično in nasploh poživlja. Spomladi ga je v solate najbolje dobrno narezati svežega, sicer pa ga lahko vanjo vključimo skozi vse leto, če ga še pravi čas vložimo v olivno olje in sol.
Najboljši spomladanski in prav nič pekoči “puding”
Težko, da obstaja bolj okusna sladica z darilom narave, ki ga je zgodaj spomladi na pretek – ja, s koprivami! Čistilne in krepčilne v tem receptu ohranijo vse svoje učinkovine in zagotovljeno bodo nad njimi navdušeni tudi tisti, ki so jim koprive na krožniku (v tem primeru skodelici) sicer tuje in nove. Pa brez strahu, ne pečejo!
V čim močnejšem mikserju oz. blenderju gladko zmešamo:
- 2 res zreli banani
- veliiiko pest vršičkov mladih kopriv
Nasvet: Prehitro uživanje takšnih sadnih pudingov lahko povzroči ropotanje po želodcu, ker pa so tako dobri, se je goltanju težko upreti … Pomaga, če si vanj vmešate nekaj, kar zahteva grizljanje – to so lahko sončnična ali bučna semena, mandlji ali lešniki, rozine, goji jagode ali pa kakavova zrna. Tako boste prisiljeni, da vsako žličko posebej dlje časa zadržite v ustih in dobro prepojite s slino, s tem pa je polovica prebave že opravljena.
Na koncu po želji potresemo z oluščenimi konopljinimi semeni in uživamo na sončku.
Avtor: Eva Žontar
