Kaj naredi božično pecivo tako slastno?

Ker obstajajo dokazi, da so lekarnarji nekoč izdelovali in zdravili z izdelki iz čokolade, ni čudno, da želi marsikdo v lekarni kupiti različne kemične snovi ali posušene rastline in jih uporabiti pri peki. Pa poglejmo nekaj najpogostejših dodatkov, ki naredijo božično pecivo tako slastno!

Pecilni praški

Še nekaj let nazaj smo bili vajeni splošnega imena “pecilni prašek”, sedaj pa se v receptih pogosto pojavljajo imena kemikalij, kot so: potaša, jelenova sol, natron. Gre za različne vrste karbonatov, ki med peko razpadajo na ogljikov dioksid – plin, ki izhaja iz testa. Pri tem se testo dviga in rahlja. Za reakcijo je potrebna prisotnost kislin ali mikroorganizmov, ki tvorijo kisline, vode in toplote. Jelenova sol, ki poleg ogljikovega dioksida sprošča tudi amonijak, se danes ne pridobiva več iz jelenjih rogov, temveč sintetsko. Primerna je za manjše pecivo, iz katerega amonijak, ki je sicer neprijetnega vonja, v celoti izhlapi. Po razpadu natrona nastaja bazična snov, katere lužnati okus nevtraliziramo s kislino, na primer z dodatkom limoninega soka.

Časi, ko so se te snovi na veliko uporabljale za zdravljenje, so že dolgo minili, zato jih v lekarnah večinoma ne boste našli. Jelenovo sol so nekoč v obliki praška podržali pod nos osebi, ki se je onesvestila – le kdo se ne bi zavedel ob vonju amonijaka! V različne zdravstvene namene se še vedno uporablja natrijev hidrogenkarbonat ali soda bikarbona, čeprav je uporaba proti želodčni zgagi nekoliko zastarela.
Delovanje različnih karbonatov je torej podobno in če recept zahteva jelenovo sol, ni treba obupati, pomagate si lahko tudi s “pecilnim praškom”, ki ste ga kupili v trgovini.

Dišave

Kaj je tisto, kar loči medenjake, kupljene v tujini, od domačih? Vsekakor ne med, ta je namreč doma prav tako kakovosten in okusen. To so naravne dišave, ki smo jih pri nas kar malo zanemarili.

Večina dišavnic ali aromatičnih rastlin se uporablja kot kuhinjske začimbe in imajo kot take določen zdravilski pomen. Pomagajo pri izločanju prebavnih sokov, preprečujejo napihnjenost in so zaradi tega tudi sestavine pripravkov za urejanje prebave (čajev, kapljic, sirupov). Veliko posušenih rastlin najdete na policah z začimbami, pogosto v obliki “mešanic” za različne vrste peciva.

Cimet in vanilja

Opojni, malce sladki vonj cimeta ljudje bodisi obožujejo, bodisi sovražijo. Tisti prvi bi paličice, pridobljene iz lubja tropskih dreves, ali rumeno rjavi prah radi videli kot začimbo kar v vseh jedeh. Enako velja za oboževalce vanilje, ki jejo vedno le vaniljev sladoled ali puding in sladkajo s sladkorjem, aromatiziranim z vaniljo. Vaniljevci so ovijalke, ki dajejo fižolu podobne plodove. Iz strokov izločijo dišečo snov vanilin ali pa le-tega pridobivajo sintetsko.

Eterično olje cimeta in vanilin sta se v farmacevtskih pripravkih uporabljala kot dišavi, v zadnjih letih pa sta dočakala svoj trenutek tudi v kozmetiki!

Klinčki

Klinčki ali nageljnove žbice so posušeni cvetni popki drevesa dišečega klinčevca. Ponavadi se znajdejo v kuhanem vinu, zmleti pa v pecivu. Močno dišeče eterično olje, pridobljeno iz klinčkov, deluje protibakterijsko in ima dokazan učinek pri vnetnih spremembah na sluznici ust in žrela in lokalno anestetično delovanje proti bolečinam.

Janež

Pod imenom janež se skrivata dve popolnoma različni rastlini. Prvi je janež, ki ga poznamo po sladkastem okusu z janeževih upognjencev, drugi pa zvezdasti janež, katerega plodovi so v obliki osmerokrakih zvezd. Slednji se zmlet dodaja pecivu, ima pa močnejši okus. Kot zdravilni rastlini se obe vrsti janeža dodajata čajem za lajšanje prebavnih težav. Zaradi vsebnosti eteričnega olja se uporabljata, podobno kot komarček, tudi pri vnetjih dihalnih poti, na primer v obliki sirupov.

Ingver in kardamon

Korenika ingverja ima aromatičen vonj, ki spominja na limono. Prihaja iz tropov in se uporablja kot začimba v azijski kuhinji. Je tradicionalna sestavina angleškega božičnega peciva in surovina za ameriško brezalkoholno pijačo (angl. ginger). Na voljo je celo preoblečen s čokolado ali v obliki bonbonov. Toda pozor, okus je zelo oster!
V družino ingverjevk spada tudi grm, ki daje kardamon – popru podobna semena, ki jih severni Evropejci uporabljajo za pecivo.

Farmacija priznava učinke ingverja na prebavne motnje, iz korenike pa izdelujejo tudi pripravke za preprečevanje slabosti pri potovalni bolezni.

Muškatni orešček

Orešček je trda peška zimzelenega drevesa, ki jo ponavadi sproti nastrgamo v jed, katero pripravljamo. Tako kot začimbi piment in koriander, je pri nas bolj običajen dodatek zelenjavnim in mesnim jedem, v nemško govorečih deželah pa se vsi trije znajdejo tudi v medenjakih.

Med

O medu je bilo že veliko napisanega, tako o živilu, kot o njegovih zdravilnih učinkih in skozi stoletja potrjeni rabi za preprečevanje bolezni.

V pecivu lahko sladkor nadomestimo z medom ali uporabimo neprečiščen, rjavi sladkor, ki je bolj zdrav. Značilno za božično pecivo pa je tudi kandirano (s sladkorjem prepojeno in na ta način konzervirano) sadje.

… pa dišeče praznike in zdravo novo leto!