Borovnice imajo veliko moč

Driska je pogosto obolenje, najpogostejše v otroškem obdobju in letnih mesecih. Glavni znaki so večkratna tekoča odvajanja in bruhanje. Zaradi obojega organizem izgublja vodo in mineralne snovi in se lahko nevarno izsuši. Ker se iz črevesa slabo vsrkajo mnoge hranilne snovi, zlasti beljakovine, v hudih primerih vodi v podhranjenost. Oboje lahko preprečimo. Takoj ko se bolezenski znaki opazijo, je treba nadomestiti izgubljeno tekočino, pije se več in pogosteje kot običajno, denimo po požirkih ohlajeno prekuhano vodo, borovničev, ali indijski čaj.

Če ima drisko dojenček ali otrok, je treba z njim k zdravniku, ki bo presodil, ali je potrebno nadomestiti tudi izgubljene minerale in beljakovine, prve s pitjem glukozno-mineralne rehidracijske mešanice, s katero se tudi voda bolje vsrka v črevesu, druge z dietetičnim izdelkom prilagojene sestave, ki izboljša tudi obnovo črevesne sluznice.

Doječe matere naj ne prekinjajo dojenja, ampak naj dojijo pogosteje. Pri dojencu po 4. mesecu, ki je pred drisko že dobival dodatke, mati nadaljuje z dojenjem, doda pa pasirano kuhano korenje, banane, nastrgana jabolka in kot gosti obrok ustrezno adaptirano mleko(Milupa HN25, Humana 9), ki je med obolenjem za zalivančke in starejše otroke popolno nadomestilo za vsakodnevno hrano. Običajno zdravniki svetujejo, da se za 4-6 ur prekine s hranjenjem in se daje samo napitek rehidracijske soli.

Otroci naj imajo manjše obroke večkrat, ker se majhna količina hrane lažje prebavi, med njimi pa se naj ne pozabi ponuditi dodatne tekočine. Driska se običajno umiri v 3-5 dneh, tedaj se lahko spet uživa običajna hrana.

Za preprečitev okužbe, ki pripelje do driske, je treba paziti na dobro osebno in hišno higieno: redno si je treba umivati roke, posoda, pribor in voda pa morajo biti čisti.

Uporabni del
Plod. Po starejših podatkih vsebuje okrog 10-odstotkov čreslovin, po novejših švicarskih pa le okrog 1,5-odstotka. Vsebuje še antociane, flavonoide, rastlinske kisline, invertni sladkor in pektine.

Pravni položaj
Slovenska odredba o razvrstitvi zdravilnih rastlin razvršča navadno borovnico v kategorijo H, ki se sme uporabljati tudi kot hrana, če se uporabljajo predvideni deli rastlin v primerni stopnji rasti (dozorelosti). Pri borovnici to velja za plod, ne pa za liste, ki spadajo v zahtevnejšo kategorijo Z, katere raba je omejena le na registrirana zdravila.

Zeliščna raba
Notranje je zaradi vsebujočih čreslovin antidiaroik, zdravilo zoper drisko, posebno še pri blagem enteritisu, vnetju tankega črevesa. V severni Evropi je cenjena za zdravljenje driske pri otrocih, dodatno pa z njo zdravijo tudi spazmodični kolitis, vnetje debelega črevesa s spremljajočimi krči. Po tradiciji se rabi proti venski oslabelosti.

Potem ko se je po uživanju borovničeve marmelade angleškemu bojnemu pilotu izboljšal vid med nočnim letom, je postala borovnica še bolj zdravilsko zanimiva. Izvlečki iz plodov, obogateni z antociani so zdravila proti pokanju kapilar in kurji slepoti. Zunanje je krčilo (adstringens), ki zdravi nespecifična vnetja ustne in žrelne sluznice.

Odmerek za odrasle
Poldrugi deciliter hladne vode se prelije čez 1-2 jedilni žlici (10-20g) droge, prevre 10 minut in še vroče precedi. Če ni drugače predpisano, se čaša sveže pripravljenega hladnega napitka popije po požirkih večkrat na dan. Čajni napitek se lahko pripravi tudi z namakanjem droge 2 uri v hladni vodi, v kateri nabrekne. Ista količina posušenih plodov se lahko tudi zaužije z nekoliko tekočine. Dnevni odmerek je 2-6 jedilnih žlic (20-60g). Otroci pijejo šibkejše napitke: za 2- do 3-letne se uporabi četrtina, za 3- do 4- letne tretjina, za 4- do 8-letne polovica in za 8- do12-letne tri četrtine odmerka za odrasle. Zunanje se rabi ohlajen 10-odstoten prevretek za izpiranje ust večkrat na dan.

Novejša dognanja
Glavni učinek proti driski imajo čreslovine, o njih smo pisali pri hrastu. Pektini so primerni proti bruhanju in driski pri otrocih, saj vežejo vodo, zgostijo želodčno vsebino in urejajo prehod skozi prebavila. Flavonoidi in antociani imajo lastnosti »vitamina P«, ker okrepijo žilno steno in naredijo kapilare prepustnejše in prožnejše, drugi pa še poleg tega zmanjšajo oteklino in obnovijo vidno barvino rodopsin, ki je receptor za šibko svetlobo.

Oboji so uporabni za simptomatično zdravljenje venske oslabelosti in kapilarne krhkosti ter prekrvitvenih motenj v mrežnici pri očesnih boleznih, antociani pa še izboljšajo vid v mraku. Klinični poskusi pri ljudeh kažejo, da so v pomoč tudi pri izlivu krvi v podkožju, pikčastih krvavitvah na koži in krvavečih dlesnih.

Kot mnogi rastlinski fenoli prestrezajo škodljive proste radikale, ki nastajajo pri oksidativnih celičnih procesih. Prav tako zavrejo zlepljanje krvnih ploščic med seboj in na žilno steno. Preprečujejo nastanek želodčne razjede, ki bi jo povzročili, denimo stres, alkohol, nesteroidni antirevmatiki in histamin. Nedavno so odkrili, da borovničevi plodovi vsebujejo snovi, ki zavrejo vezanje kužne bakterije E.coli na tanko črevo, kar upraviči tradicionalno rabo za zdravljenje enteritisa.

Stranski učinki in strupenost
Niso znani, čreslovine delujejo lokalno, ker se v predpisanih odmerkih neznatno vsrkajo prek sluznice v kri.

Prepovedi in opozorila
Čreslovine v prebavilih zavirajo vsrkanje alkaloidov in drugih bazičnih zdravil in s tem zmanjšajo njihovo učinkovitost. Če driska traja več kot 3-4 dni, se je treba o zdravljenju posvetovati z zdravnikom. Lahko je nevarna, posebno še pri dojenčkih in otrocih mlajših od 30 mesecev. Zahteva takojšen obisk pri zdravniku, če otrok pogosto odvaja tekoče blato, obenem tudi bruha, v iztrebljenem blatu je kri, ob driski ima tudi vročino, odklanja tekočino in dietno hrano in opazimo izsušitvene znake: hudo žejo, vdrte oči, suh jezik, zaspanost in vdrto veliko mečavo, prostor nad čelom pri otroku do osemnajstih mesecev starosti.

Lekarniško mnenje
Posušene borovnice so primerne za dopolnilno zdravljenje nespecifične akutne driske tako pri odraslih kot pri otrocih, ne pa sveži plodovi, saj učinkujejo predvsem čreslovine, ki nastanejo iz monomernih predhodnikov šele med sušenjem, druge sestavine pa delovanje le podpirajo. Blagodejno delovanje na ožilje in vid imajo predvsem antociani, ki jih čreslovine ovirajo pri črevesnem vsrkanju, zato so za ta namen učinkovitejše sveže borovnice in gotova zdravila z izvlečki antocianov, a slednjih pri nas še ni na tržišču.

Borovnice (Vaccinium myrtillus) ali "jagode za zdravje ali možgane", kot jih imenuje ameriška javnost, vsebujejo veliko hranilnih snovi in pa toliko antioksidantov, kolikor jih vsebuje petkratna količina korenja, jabolk, brokolija ali bučk. Poleg izrednih zdravilnih učinkov in učinkov proti staranju (Alzheimerjeva bolezen in demenca) zmanjšujejo borovnice tudi tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja ter tudi za nastanek raka. Pomagajo tudi za izboljšanje koordinacije, ravnotežja in celo pri multipli sklerozi.

Hvaležna pa jim bo tudi naša koža, saj jo ohranjajo zdravo in zmanjšujejo starostne kolobarje in gubice okoli oči. Vsebujejo velike količine rastlinskih hranilnih snovi - predvsem antocianina, ki jim daje tudi značilno modro vijoličasto barvo. Delujejo kot močni antioksidanti, ki med drugim: blažijo vnetja, pripomorejo k širjenju žil in zavirajo strjevanje krvi ter nastajanje strdkov. Čim bolj je borovnica temnejša, tem več antocianina vsebuje, so zapisali na spletni strani www.najhrana.si.