Pljučna hipertenzija je resno zdravstveno stanje, pri katerem pride do povečanega tlaka v pljučnih arterijah, kar oteži delovanje srca in pljuč. Gre za bolezen, ki je pogosto spregledana, saj njeni simptomi sprva niso izraziti. Zato je zgodnje prepoznavanje in pravilna diagnostika ključna za boljši izid zdravljenja.
Kaj pravzaprav povzroča pljučno hipertenzijo?
Pljučna hipertenzija nastane, ko se stene krvnih žil v pljučih odebelijo, kar oteži pretok krvi. To poveča pritisk in dodatno obremeni srce, ki mora močneje delati, da kri potiska skozi zožene žile. Bolezen lahko nastane zaradi različnih vzrokov, zato jo strokovnjaki razvrščajo v pet skupin:
- Pljučna arterijska hipertenzija (PAH) – lahko je dedna, idiopatska ali povezana z drugimi boleznimi, kot so bolezni vezivnega tkiva.
- Hipertenzija zaradi bolezni levega srca – posledica srčnih bolezni, kot so okvare zaklopk ali srčno popuščanje.
- Pljučna hipertenzija povezana s pljučnimi boleznimi – pogosto pri bolnikih s KOPB ali pljučno fibrozo.
- Kronična trombembolična pljučna hipertenzija (CTEPH) – nastane zaradi krvnih strdkov v pljučih.
- Hipertenzija s kompleksnimi in večplastnimi vzroki – mednje sodijo nekatere redke bolezni in hematološke motnje.
Simptomi, ki jih ne smemo prezreti
Pljučna hipertenzija se pogosto razvija postopoma, simptomi pa so lahko neznačilni. Najpogostejši znaki so zasoplost oziroma težko dihanje, ki se s časom stopnjuje, utrujenost in zmanjšana telesna zmogljivost, bolečina ali tiščanje v prsih, omotica in omedlevica, otekanje nog in gležnjev zaradi zastajanja tekočine.
Ker so ti simptomi podobni drugim boleznim, kot so astma ali srčno popuščanje, je pljučna hipertenzija pogosto spregledana oz. simptome zdravniki sprva pripisujejo drugim boleznim. Ravno zato lahko do pravilne diagnoze preteče več let, kar pomeni, da je bolezen ob postavitvi diagnoze že v napredovalni fazi.
Kako poteka diagnostika?
Za postavitev diagnoze zdravniki uporabljajo več metod. Najpomembnejša preiskava je desnostranska srčna kateterizacija, ki omogoča natančno merjenje tlaka v pljučnih arterijah. Poleg tega so koristne tudi:
• Ehokardiografija (ultrazvok srca),
• CT angiografija za pregled krvnih žil,
• MRI srca,
• Test hoje na 6 minut, ki ocenjuje telesno zmogljivost bolnika.
Pravilna in pravočasna diagnostika omogoča boljše napovedi in učinkovitejše zdravljenje.
Možnosti zdravljenja
Pljučna hipertenzija je kronična bolezen, vendar jo je mogoče obvladovati s sodobnimi terapevtskimi pristopi. Med ključnimi zdravili so vazodilatatorji, ki sproščajo in razširjajo pljučne žile, ter nova ciljna zdravila, ki pomagajo zmanjšati napredovanje bolezni. V zadnjem času se v svetu uvaja tudi sotatercept, ki ne le izboljša pretok krvi, temveč lahko celo zmanjša spremembe v žilah.
Poleg zdravil je pomembna tudi prilagoditev življenjskega sloga – izogibanje prekomernemu telesnemu naporu, redno spremljanje zdravstvenega stanja, uravnotežena prehrana in pa psihološka podpora, saj kronična bolezen lahko vpliva tudi na duševno zdravje.
Pomen ozaveščanja
Zaradi redkosti in neznačilnih simptomov pljučna hipertenzija pogosto ostane neprepoznana. Z višjo stopnjo ozaveščanja lahko poskrbimo, da bodo bolniki hitreje prepoznali simptome in pravočasno prejeli ustrezno zdravljenje. Ključno je, da javnost, zdravstveni delavci in bolniki bolje razumejo bolezen, saj lahko zgodnja diagnoza bistveno izboljša kakovost življenja prizadetih.
Pljučna hipertenzija je izziv sodobne medicine, a z napredkom v zdravljenju in večjim ozaveščanjem lahko bolnikom omogočimo daljše in kakovostnejše življenje.
