Ne, ne gre spet za eno izmed tistih »no, sedaj nam pa še mene več ne pustijo; še to hočejo imeti«. Ne vem sicer, kdo si želi meno, a verjetno se ji nobena ženska ne more izogniti v določenih letih. V bistvu se dogaja krivica moškim! Tudi moški se ne morejo v določenih letih izogniti enakim ali vsaj podobnim procesom, ki so posledica staranja. Tako kot ženske ne! Vsi ti procesi so povezani s hormoni in spremembami, ki nastajajo tako pri ženskah kot pri moških zaradi porušenega ravnovesja hormonov v telesu in malo kasneje še zaradi manjše proizvodnje določenih vrst hormonov. Pri ženskah gre za menopavzo, pri moških za andropavzo.
Zakaj menopavzo kot takšno priznava že dalj časa ves svet, medtem ko andropavzo marsikdo, tudi zdravniki, pojmujejo kot »umetno« tvorbo?
Zakaj se o andropavzi ne govori toliko in je literatura o njej tako skromna? Zakaj o njej ne govorijo moški?
Morda je osnovni vzrok v tem, da se ženski reproduktivni cikel zaključi tako zelo očitno, ko ženska izgubi menstruacijo. Iz tega dejstva izhajajo vsi problemi in težave menopavze.
Pri moških se zaključek njihovega reproduktivnega cikla poveže z njihovo smrtjo. Torej so moški sposobni reprodukcije do smrti.
No, čisto tako ni. A o tem nekoliko kasneje. Vsekakor je to eden poglavitnih razlogov, da se o hormonskih spremembah pri moškem (kar je bistvo andropavze, tako kot ženske menopavze) sploh ni govorilo ali vsaj ne toliko.
Še ena bistvena razlika je, ki je nekako prekrila znake podobnega procesa (hormonskih sprememb) pri moških.
Če ženska menopavza nastopi hitro, agresivno, z vsemi svojimi znaki, potem se moška andropavza približa počasi, postopno, skoraj neopazno. Gre za daljše časovno obdobje, v katerem znaki v začetku niso tako očitni. Pogosto so se znaki andropavze povezovali z drugimi boleznimi, a je bila v ozadju dejansko samo andropavza oziroma hormonsko neravnovesje pri moškem. Danes seveda obstaja možnost, da se andropavza diagnosticira. A morda je eden bistvenih vzrokov, zakaj drugačen odnos do andropavze, v samih moških. Moški enostavno ne marajo zdravnikov, ne govorijo radi o težavah, ki se dotikajo njihove spolnosti, tudi s stalnimi partnerkami ne. Problem je ravno v prvih znakih andropavze, ki se pokažejo ponavadi najprej v spolnosti, pri seksu.
Kateri moški pa si želi odkrito govoriti o svoji »prizadeti« moškosti? Ali problemih s svojo “moškostjo”? Pokažite mi heroja!
NE, ANDROPAVZA NI KRIZA SREDNJIH LET!
Najprej moramo ločiti andropavzo od pojava, ki se imenuje »kriza srednjih let«.
Ne gre za isti pojav, se pa oba pojava dotakneta skoraj vsakega moškega. Delno celo sovpadata ali lahko prva vpliva na drugo. »Kriza srednjih let« se pri moških pojavlja med 35. in 45. letom starosti. Pojavi se takrat, ko moški v povprečju dosežejo v svojem življenju določene večje uspehe (kariera, lastna finančna neodvisnost, ustrezno premoženjsko stanje, družina z otroci, ipd.).
V tem trenutku se pred večino moškim postavi vprašanje: kaj pa sedaj? Kakšen izziv še sploh lahko prinese življenje?
Določene stvari so dosežene, a morda ne dajejo tolikšnega zadovoljstva, kot si ga je moški nadejal. Določene stvari (ali odnose) jemlje kot samoumevne. Z določenimi odnosi ni zadovoljen, a se čuti ujetega ali nezmožnega vplivanja nanje.
Gre za odločitev ali nadaljevati življenje, kot ga je zastavil, ali nekaj spremeniti.
Pogosto moški v tem obdobju »padejo« v pretirano športno aktivnost, poklicno udejstvovanje ali pehanje za kariero, ipd.. Namen je v samopotrjevanju (zamaja se njihova samopodoba; želijo si dokazati, da so na višku svojih življenjskih moči).
Obstaja tudi druga skrajnost, ko se moški v celoti zanemarijo. Ni več potrebno gibanje, ne zdrava prehrana, ni se potrebno več truditi okrog partnerke, ipd.. Takšna »odločitev« o nadaljnjem življenju seveda pomeni dokaj slabo popotnico za moškega, ko se dejansko začno problemi, povezani z andropavzo.
»Kriza srednjih let«. V bistvu gre za krizo moške identitete. Od kvalitete partnerskega odnosa in na splošno osebnostne zrelosti moškega in nasploh sistema vrednot ter načina reševanja problemov nasploh je odvisno, kako hitro in na kakšen način bo krizo premagal.
“Kriza srednjih let” predstavlja prehodno obdobje, ki ga imenujemo tudi »druga puberteta« ali »drugo otroštvo.” Njen vzrok je v čustvenemu dojemanju sveta in sebe in je torej psihičnega značaja. Predstavlja v bistvu strah moškega pred starostjo. Kaže se v reakcijah in dejanjih, ki niso značilne za moškega po določenem (40., 45. ali še malo kasneje) letu starosti.
Predvsem za to obdobje ni značilno to, kar je največkrat prvi znak andropavze. Problemi pri seksu. Nasprotno. Moški v »krizi srednjih let« notranje napetosti in duševno neravnovesje največkrat rešujejo z aktivnim spolnim življenjem.
Spolno poželenje moškega je v skladu s tem veliko, spolni libido močan. Nekaj, kar ni značilno za andropavzo. Spolni odnosi so način sproščanja napetosti, pri čemer so morda še bolj zanimivi, če se ne dogajajo znotraj »lastne spalnice«.
Ja, v tem obdobju so varanja izredno pogosta. Čeprav tem varanjem ne sledijo tiste bistvene spremembe, ki se včasih zdijo že vsakdanje. Zelo malo moških glede na delež moških, ki varajo svoje partnerke v tem obdobju, sprejme odločitev o razpadu partnerskega razmerja in oblikovanju nove družine. Večkrat naredijo v teh letih to ženske. Presenečeni?
To je tudi obdobje andropavze ali moške menopavze.
Začetni znaki andropavze se pojavijo po 40. do 45. letu starosti, močneje izraženi pa postanejo po 50. letu. Bistveno vpliva na andropavzo in njen začetek kvaliteta življenja. Nezdrava prehrana, prevelika teža kot rezultat te in premajhnega gibanja ali športne aktivnosti, kajenje, pretirano pitje alkohola in predvsem stres lahko moškega pripeljejo v začetek andropavze tudi pri ali še ne 40.letih.
Andropavza je hormonsko stanje in se pojavi kot posledica hormonskega neravnovesja in nižanja ravni moških hormonov, imenovanih androgeni. Pogosto najdemo zanjo kratico PADAM (Partial Androgen Deficiency in the Ageing Male; delno upadanje androgenov pri starajočih moških). Med njimi je najbolj poznan testosteron.
Ne gre torej za čustveno stanje, nedvomno pa vpliva na čustveno stanje moškega. Hormonske spremembe so fiziološke pri vseh moških. Pri nekaterih so simptomi bolj izraženi, pri drugih manj. Bistvena razlika je, da je z andropavzo povezano zmanjšanje »moške energije«, ni več pravega izziva za tekmovalnost, značilno za moške, in spremenijo se stvari v spolnosti.
Seks ni več, kar je bil, ali kakšnega bi si moški želel. Morda tudi želje po seksu nima več (upad libida, spolne sle oziroma poželenja).
PRVI ZNAKI UDARIJO DIREKTNO V “CENTER” MOŠKOSTI
Prvi znak, da se približuje andropavza, se navadno pojavi v postelji, v spolnosti, pri seksu. Če želimo razumeti, kaj pomeni to za moškega, moramo vedeti, kaj je spolnost za moškega. Spolnost je za moške način izražanja. Kadar ne znajo izraziti svoja čustva, se izražajo s spolnostjo (tudi ventil za sproščanje čustvene energije). Prav tako je spolnost zanje način sprejemanja, tolažbe, potrjevanja. Njihova moškost se odraža skozi njihovo spolno življenje ali sposobnost zadovoljitve partnerke. Zato moški probleme v spolnosti jemljejo kot odraz njihove neuspešnosti.
Kaj se začne dogajati? Upade želja po spolnosti, samo razmišljanje o seksu in spolne fantazije se zmanjšajo, spolni odnosi so vedno redkejši. Hkrati se pojavijo tudi težave z erekcijo, celo jutranja erekcija postane redkejša. Spolno življenje postaja manj zadovoljivo za moškega in za njegovo partnerko. Težave dajejo moškemu občutek, da ni več moški. Pojavi se strah pred izgubo »moškosti«. Moški ponavadi odreagirajo izrazito »moško«.
To je njihov problem in odpravijo se na »misijo nemogoče«. Rešiti sam. Umaknejo se vase, zaprejo se v svoj oklep, razmišljajo in iščejo vzroke in rešitev neželjenih pojavov.
Partnerke si največkrat njihov “umik« razlagajo v celoti napačno (druga ženska). Moški iščejo vzroke povsod drugod, kot v spremembi svojega telesa oziroma normalnih procesih staranja (moški se v glavnem še težje soočajo s procesom staranja kot ženske, pa če si to priznajo ali ne). Preveč dela, preveč skrbi, problemi z otroci ali v partnerskem odnosu. Seveda to ne more dati rešitve.
Neuspešnost moškega »dotolče«. Moški se »prepustijo«; vsak na svoj način.
Deloholiki še bolj delu, ostali največkrat pretiranemu alkoholu ali celotni neaktivnosti (samo še pivo in TV ekran), kar celotno stanje še poslabša. Dodatno se pojavi ravnodušnost, depresija, kronična utrujenost. Vlak drvi navzdol.
A se spolno življenje, aktivno in zadovoljujoče, res zaključi po 50.letu? Ni potrebno, res ne! Takrat se lahko šele začne; tista sproščujoča, neobremenjena spolnost!
Bistevno je, da se v primeru takšnih problemov, moški najprej pogovori s partnerko.
Če imata iskren in odprt odnos, potem bosta rešila problem sama ali vsaj poiskala način, kako se soočiti s problemom. Partnerke tudi lažje prepričajo moškega, da se odpravijo k zdravniku.
Ja, moški ne marajo zdravnikov. Ženske smo se navadile v letih rednih ginekoloških in podobnih pregledov. Moškim so redni obiski zdravnika »prihranjeni«. A pridejo leta, ko je nujno, da moški začnejo redno obiskovati določene zdravnike. Urolog in pregled prostate sta prav gotovo med njimi.
Moški mora ugotoviti vzroke njegovih problemov, pri čemer mu lahko pomaga današnja diagnostika. Takrat, ko vemo, kaj je narobe, smo že na poti k rešitvi problema.
IN KAJ JE SPLOH BISTVO ANDROPAVZE? ZAKAJ IMAM PROBLEME?
Hormoni. Zelo enostavna beseda, a dejansko je odgovor samo v hormonih. Tako pri ženskah kot pri moških začne upadati raven hormonov že po 25.letu, vendar upada počasi, zato zaznamo padec ravni hormonov šele okrog 40.leta. Odvisno od tega, kakšno kvaliteto življenja imamo. Kvaliteta življenja ne pomeni, da si lahko privoščimo vse, kar nam pade na pamet, ampak da delamo vse s pametjo. Ključ do kvalitetnega življenja od 40.leta do pozne starosti. Res je, da se ponavljam, ampak moram ponoviti: zdrava prehrana, gibanje na svežem zraku in redna telesna aktivnost, čimmanj stresa (ali ustrezno njegovi količini več sproščanja), opustitev kajenja in seveda zmanjšanje alkohola na »normalno« raven.
Tako pri moških kot pri ženskah pride po 40.letu do hormonskega neravnovesja kot posledice manjše produkcije melatonina (hormon, imenujejo ga tudi hormon proti staranju, ki nastaja v možganih, in bistveno uravnava izločanje hormonov kot so testosteron, kortizol, rastni hormon, ipd.), kar pomeni zaključek reproduktivne dobe in začetek procesa dejanskega staranja.
Močno se zmanjša tvorba ostalih hormonov in/ali se poruši njihovo ravnovesje zaradi manjše tvorbe melatonina. Tako upade tudi tvorba testosterona, najbolj »moškega« hormona.
O njem smo že pisali v članku Testosteron-nepogrešljivo gorivo za moškega.
Hkrati upade tudi tvorba DHEA (dehidroepiandosteron), ki nastaja v nadledvični žlezi in preko katerega nastajajo drugi hormoni (testosteron, estrogen). Gre za pravo »zdravilo proti staranju«, ki ima ugoden učinek tudi v stresnih situacijah (v mladih letih poraste istočasno s kortizolom v času stresa; v starejših letih se pri stresu pojavi samo kortizol, ki je pravi »hormon staranja« – zato stres stara v teh letih!). Upade tudi tvorba rastnega hormona, ki je »vrelec mladosti« in vpliva ugodno na mišično maso, hitrejšo regeneracijo vitalnih organov, imunski sistem, boljši libido,ipd..
Vzrok andropavzi je nižanje koncentracije testosterona, ki začne upadati takoj po končani puberteti in po 30. letu upada približno za 1% letno. V bistvu gre pri andropavzi za zmanjšanje ravni tistega testosterona, ki je najbolj koristen. Prosto gibljiv testosteron. V testisih ali modih nastaja testosteron; v krvi je v vezani obliki (»vezani testosteron«,najmanj aktiven) ali v prosti, nevezani obliki, ki je najbolj hormonsko aktivna oblika. Slaba je tako zmanjšanja produkcija testosterona, kot nekoliko povečana koncentracija vezanega testosterona. Andropavza in vsi njeni znaki so neposredno povezani s padanjem ravni prosto gibljivega testosterona. Tako kot po 30.letu starosti raven testosterona upade za 1% na leto, se istočasno v telesu zvišuje SHBG (Sex Binding Hormone Globulin). Gre za kemičen proces, kjer testosteron vedno bolj obdaja albumin, ki preprečuje telesu, da ga uporablja.Ujame večji del testosterona in mu prepreči, da se učinkovito izloča v tkivo. Nekateri moški so bolj prizadeti od ostalih in imajo več simptomov andropavze.A vse skupaj je tudi pri moških povezano z zaključkom njihovega reproduktivnega obdobja. Samo tako očiten ni ta zaključek, kot je pri ženskah.
KAKŠNI SO ZNAKI ANDROPAVZE?
Pri moških se pojavijo podobni simptomi kot pri ženskah: hitre spremembe v razpoloženju, utrujenost, zelo pogosto depresija, znižanje spolne energije, zmanjšanje libida, motnje erekcije, neplodnost, manjša fizična sposobnost. Pogoste so motnje koncentracije, zmedenost in zmanjšanje zbranosti. Zmanjša se mišična masa in pojavijo ostale spremembe v telesni konstituciji. Manjša je telesna in obrazna poraščenost. Pri večini moških se padec testosterona ne kaže enako kot pri ženskah padec estrogenov. Vročični navali so pri moških redki. Običajno jih imajo samo moški s popolno izgubo testosterona.
Kakšne so posledice »moške mene«? Znižanje testosterona povzroča manjšo spolno aktivnost (zmanjšanje števila spolnih odnosov in kvalitete spolnega življenja nasploh), povečanje maščobnih oblog (povečajo se maščobe na zgornjem delu telesa, predvsem okrog trebuha), manjšo mišično moč, ki značilno oslabi s staranjem, ipd.. Spremeni se kvaliteta življenja moškega (nastanek »starostnih« bolezni, kot so osteoporoza in srčno-žilne bolezni), težave s spanjem (najvišja koncentracija testosterona je ravno zvečer in zgodaj zjutraj), manjša reprodukcijska sposobnost (analiza semena pri starejših moških pokaže znižano število spermijev, povišano ali zmanjšano gibljivost in povečano število defektnih spermijev; gre za določeno stopnjo okvare testisov). Gre za fiziološke spremembe, povezane s staranjem. Andropavza je obratni proces od pubertete.
Verjetno pa znižana koncentracija testosterona in zmanjšano izločanje spolnih hormonov ni vzrok motnjam erekcije. Nadomeščanje testosterona pri starejših moških namreč ne odpravi erektilno disfunkcijo, saj so bolj pomembni ostali dejavniki.
KAJ LAHKO NAREDIM?
Najprej zdravniški pregled. Obstaja možnost hormonske terapije, ki zahteva predhodno temeljit zdravniški pregled, vključno z meritvijo hormonov in izključitvijo raka prostate. Na voljo so različne oblike sintetičnega testosterona (oralna, injekcije, dnevno nanašanje testosterona na kožo v obliki gela, obliži). Nadomeščanje moškega spolnega hormona ima lahko tudi neželjene stranske učinke, kot so prepogoste in predolge erekcije, slabost, bruhanje, rdečica, otekline sklepov. Motnje erekcije so lahko prisotne tudi po nekaj mesecih nadomestnega zdravljenja, kljub izboljšanju ostalih simptomov andropavze. Bolj resne komplikacije so zadrževanje vode (edemi), patološki jetrni testi, srčnožilni zapleti, nočne prekinitve dihanja in benigno povečanje prostate. Vsi ti zapleti so izjemno redki, dokler je nadomestno zdravljenje pod strogo kontrolo in nivo hormona v fizioloških mejah.
Samo nadomeščanje testosterona ni zadostno, če se istočasno ne spremeni način življenja. Opustitev slabih navad (alkohol, kajenje), sprememba prehrambenih navad in veliko fizične aktivnosti so zagotovo dodatni dejavniki, ki vodijo k uspehu zdravljenja »moške mene«.
Vzemite to obdobje kot obdobje sprememb, ki doleti vse moške. Ene manj, druge bolj.
Obstaja način, da ohranite kvaliteto svojega življenja na splošno, posebej pa spolnega življenja.
Naj bo to obdobje, ko boste še bolj utrdili partnerski odnos. Andropavza in vse, kar prinaša, ni samo stvar moškega (kot menopavza ne ženske), ampak obeh partnerjev. Če gre seveda za »pravi« partnerski odnos. Rešujta težave s kančkom humorja in norčavosti, pa bo vse steklo dosti lažje.
