To pomeni, da bodo dosegli enakovreden položaj in spet z dejavno starostjo pridobili na svojem družbenem pomenu. Sicer na obrobju družbe odmre vse njihovo nakopičeno bogastvo znanja in izkušenj in tako mlajši ljudje ostanejo praznih rok.
Starejši vplivajo na oblikovanje vrednostnega sistema v družbi. Če obveljajo enostranske vrednote samo mlajše generacije, je družbena kontinuiteta prekinjena in zmanjšamo možnosti za razvoj.
Starejši ne iščejo služb in nikomur službe ne odžirajo. Dodajo pa v svetu dela svoje posebne usluge, ekspertna dela in s tem dopolnjujejo delo v službah srednji generaciji in mlajšim. Dodajo določene izseke dela, ohranjajo posebnosti v kvaliteti izdelkov, odkrijejo poti hitrejšega in bolj dolgoročnega trženja. Ker se lažje vživljajo v druge ljudi (imajo za seboj življenjske izkušnje), pomagajo pri odkrivanju potreb ljudi in s tem prispevajo k sprotnemu spreminjanju proizvodnje glede na potrebe ljudi.
Veliki sistemi propadajo. Pomembna postajajo mala družinska podjetja. V njih so skoraj praviloma vključene vse tri generacije.
Starejši prevzamejo odgovornost na več področjih: sodelovanje s strankami, sodelovanje z javnostjo pri kvaliteti ponudbe, širjenje konsumentov itd. Med dedki in babicami najdejo mlajši odlične PRovce oz. strokovnjake za stike z javnostmi.
Zdrava družba je družba vseh generacij. Slovenija ne more potisniti v odvisnost na rob družbe pol milijona starejših ljudi, ali četrtino prebivalstva. Med upokojenci je namreč “zamrznjenih” veliko neizkoriščenih sposobnosti in znanja.
