Starejši bi radi bili čim dlje doma

Velja, da si stari ljudje bolj želijo ostati doma, ne pa biti v domu starostnikov. Domače okolje ja pač tisto, ki ga starostniki najbolj poznajo in sprejmejo. Zaradi tega ostajajo doma, dokler jim razmere tako dopuščajo, sploh če lahko postanejo uporabniki pomoči na dom preko centrov, ki to storitev ponujajo.

Povsod po Sloveniji delujejo centri za pomoč na domu, v katere se lahko vključijo kot njihovi uporabniki starostniki. Ti centri sicer niso namenjeni zgolj starostnikom, ampak tudi drugim uporabnikom, ki so do take pomoči glede na zakonodajo upravičeni. A večinoma so vanje vključeni starostniki, ki nujno potrebujejo pomoč, saj ali živijo sami ali pa nekaj ur na dan ni doma njihovih svojcev.

Vse več pomoči pri osebni higieni

V takih centrih ponujajo tri sklope pomoči: v gospodinjstvu, pri osebni higieni in pri ohranjanju socialnih stikov. “Vedno več je nege, torej pomoči pri kopanju, tuširanju, tudi menjavi plenic,” poudarja Jonata Potočnik, direktorica Centra za pomoč na domu Maribor. Prav zaradi tega delavci takih centrov ne pridejo na dom samo v dopoldanskih urah, ampak imajo dnevno deljen delovni čas. “Nekateri morajo priti k starostniku tudi dvakrat ali trikrat na dan, saj mu je treba pomagati pri umivanju zjutraj in zvečer, vmes pa postoriti tudi kaj drugega.”

Največ težav pri vzdrževanju osebne higiene je v tem, da ima veliko starejših še vedno kopalne kadi, v katere težko vstopijo ali pa celo še težje pridejo ven, ker so spolzke ali ker mogoče niti ne morejo tako visoko dvigniti noge, ne da bi jih zaneslo na stran.

Menjava kopalne kadi za tuš-kabino pa žal ni vedno tako preprosta, saj predstavlja prenova kopalnice velik strošek. Tako da morajo prostovoljci in zaposleni na centrih za pomoč na domu velikokrat pomagati pri umivanju predvsem zaradi neprimernosti kadi.

Kot pravi Potočnikova, pa je včasih že dovolj, da je njihov delavec, med tem ko se starostnik umiva, v stanovanju. Če bi ga starostnik nujno potreboval pri izstopu iz kadi, bi ta lahko takoj prihitel.

Kuhanje doma ali dostava kosila na dom

Delavci centrov za pomoč na domu po potrebi pomagajo tudi pri lažjih gospodinjskih opravilih in kuhanju kosil, vsak dan ali pa nekajkrat na teden. Velikokrat kuhajo pri uporabnikih doma, a kot pravi Potočnikova, to ni cenejša rešitev: “Kar se tiče kosil, uporabnike ceneje pride dostava kosil na dom.” Hja, saj če seštejemo ure, ko je delavec centra z uporabnikom, pomoč na domu je namreč plačljiva storitev, zraven pa še sestavine za kuhanje ipd., cena preseže dostavo kosila na domu.

Starejši so vse bolj osamljeni, zato potrebujejo družbo

Potočnikova opaža, da je izredno pomembna  pomoč tudi ohranjanje ali vzpostavljanje socialnih stikov. Starejši namreč v toku življenja velikokrat zaradi vezanosti na dom izgubljajo stike s starimi prijatelji, znanci in sorodniki. “Prostovoljci – gre za povezavo starejših s starejšimi, mlajših s starejšimi (dijaki in študenti, ki pomagajo starejšim), delavci preko javnih del in redno zaposleni morajo tudi zaradi tega opraviti različna usposabljanja,” pravi Potočnikova in dodaja, da ne gre za isto kot pri družabništvu. “Naši sodelavci berejo uporabnikom, čistijo, se z njimi pogovarjajo, vzdržujejo osebno higieno, kuhajo, igrajo z njimi kake igre, od šaha, do igre ‘človek, ne jezi se’, ki je izredno priljubljena. “Prinesejo jim tudi križanke in razne miselne igre in uganke, domine, karte, ki starejšim pomagajo ohranjati ‘kondicijo možganov’.  Po potrebi gredo z uporabniki ali za nje tudi v trgovino ali pa pomagajo pri urejanju kakih stvari v raznih institucijah.
“Ker je delo tako raznoliko in ker gre za povezovanje dveh ljudi, se morajo zaposleni oziroma prostovoljci in uporabniki med sabo začutiti, povezati, saj se velikokrat zgodi, da so zaposleni oziroma prostovoljci edini redni stik z zunanjim svetom,” razlaga Potočnikova.

Povpraševanje je lahko v hipu večje od ponudbe

Starostnik lahko žal huje zboli nenadoma ali pa se tako poškoduje, da nujno potrebuje takojšnjo pomoč. »Bivanje v bolnišnicah po operacijah ali zaradi bolezni se vse bolj krajša, zaradi tega velikokrat pridejo iz bolnišnice starostniki, ki še niso toliko pri močeh, da bi lahko sami skrbeli zase,« opozarja Potočnikova. Svojci zaradi službe in drugih obveznosti ne morejo biti ves čas z bolnikom oziroma starostnikom, zaradi tega velikokrat iščejo nujno in takojšnjo pomoč. Takojšnja pomoč pomeni res takoj, skorajda že naslednji dan. »V domove je težko priti takoj, saj so čakalne vrste zelo dolge, preko centra za pomoč pride pomoč hitreje,« poudarja Potočnikova.

A vseeno je tako, da nimajo v trenutku na voljo dovolj prostovoljcev in zaposlenih, da bi pokrili nenadno povpraševanje. V takih primerih morajo svojci in morebitni novi uporabnik počakati nekaj dni, kar pa praviloma ni mogoče. In potem nismo več daleč od ponudbe na sivem in črnem trgu, ko se lahko zgodi, da za starostnika začne skrbeti oseba, ki nima opravljene ustrezne izobrazbe oziroma tečajev.

Rešitev zadnjega problema bi bila vsekakor v kakšni, recimo ji, rezervni sestavi prostovoljcev centrov za pomoč na domu in skupinah za samopomoč, ki bi lahko kadar koli po potrebi začeli delati. Hkrati pa tudi v čim boljšem sodelovanju zdravstvenih domov s patronažnimi sestrami, svojci, centri za pomoč na domu, centri za socialno delo in še katero ustanovo.Tako bi starostniki lažje ostajali v domačem okolju in še vedno živeli polno življenje.