Slovenija je na repu Evropske unije pri zaposlovanju starejših! V Sloveniji je zaposlenih manj kot 35% starejših.
Aktiviranje starejše delovne sile so že dosegle Švedska, Danska, Velika Britanija, Estonija, Irska, Ciper in Portugalska.
Evropska unija si je že pred časom postavila dva cilja – do leta 2010 naj bi ostala delovno aktivna polovica evropske populacije, stare od 55 do 64 let; starost, pri kateri se Evropejci upokojijo, pa naj bi se dvignila za pet let.
Evropske države bi morale izkoristiti prav vso delovno silo, ki jo imajo na voljo – tudi starejše, če bodo želele pokriti vse potrebe po delavcih.
Nizka zaposlenost starejših v Sloveniji je posledica tudi zgodnjega upokojevanja. Uporabljali smo ga zlasti na prehodu iz osemdesetih v devetdeseta, ko so bile zaposlitvene razmere iz ekonomskih razlogov zelo slabe. S predčasnim upokojevanjem se je tedaj preprečeval prehod starejših presežnih delavcev v odkrito brezposelnost. S spremembo pokojninske zakonodaje teh možnosti v Sloveniji ni več.
Zgodnje upokojevanje se je zdelo nekaterim podjetjem, zaposlenim in sindikatom praktičen način blažitve odpuščanja in zmanjševanja števila delavcev, ki se je dolgoročno izkazalo v prezgodnji in dokončni izgubi človeškega kapitala.
Tisto, kar danes v Sloveniji že ločuje uspešne organizacije od neuspešnih niso le izdelki in storitve, temveč motivirani in pripadni zaposleni. V teh podjetjih niso pretrgali stikov z upokojenimi sodelavci, temveč z njimi še naprej motivacijsko komunicirajo, dragocene so jim njihove izkušnje, ki jih posredujejo kot mentorji mlajšim. Človekove življenjske izkušnje so njegovo največje in najbolj osebno bogastvo, so temelj, ki daje vrednost vsakemu drugemu premoženju.
Ves kulturni napredek človeštva temelji na človekovi temeljni potrebi, da v drugem, zlasti pa v tretjem življenjskem obdobju preda svoje življenjske izkušnje in spoznanja drugim ljudem in kulturi nasploh.
