Najprej je treba spoznavati in odpravljati tabuje, predsodke, stereotipe o tistih, ki so na pragu staranja (65 let in prej), in tistih, ki so v tretjem življenjskem obdobju. Šele potem lahko gradimo vrednote, katerih sestavni del je spoštovanje izkušenj in modrosti tretje generacije.
Marginalizacija starejših in njihova diskriminacija žal pri nas še vedno vodita v radikalno družbeno razvrednotenje starosti.
Starost se na podlagi takega družbenega mišljenja tudi tabuizira v nekaj manjvrednega, kar ni zaželeno in je obrobno. Začarani krog večkratne diskriminacije starejših se začenja z izstopom iz njihovega poklicno aktivnega življenjskega obdobja, katerega meje so družbeno določene. Postanejo “upokojenci” in se kot taki znajdejo na obrobju družbe, ki nanje stereotipno naveže tudi navidezno odvisnost, nekoristnost in nemoč starejših ter jo obenem stopnjuje do te mere, da starejše in upokojence odrine na rob družbe in jih s tem diskriminira.
“Bržkone je upokojenski izraz tudi nekakšna družbeno sprejemljiva skovanka. Naj bo, ali nikoli ne bom pristal na to, da se za njo samodejno skriva onemoglost, nedejavnost, hiranje in žalsko odštevanje…”
Tako v svoji kolumni piše Mitja Meršol. Beseda “upokojenec” ima v slovenščini negativno konotacijo. Zakaj naj bi s pokojnino kar čez noč postal upokojensko onemogel in star? Še vedno sem (govorim tudi zase) dejaven na poklicnem in drugih področjih. Čeprav nisem več “plačanec”, pač pa “upokojenec”, nisem izgubil svojega poklica. Pasivnost te prej ali slej izloči iz družbe!
Med vodenjem programov javnih del sem se že pred leti od blizu srečal z vsemi stereotipi o starejših, pri čemer ostro nasprotujem besedi “star”. Ta terminologija je povsem neustrezna. Interval staranja in starosti je zelo širok in postaja še širši. Samo ena značilnost je, ki je resnična za starejše: to so individualne razlike. V nobeni starostni skupini ni toliko razlik kot prav v tej, ne pri mladostnikih ne pri otrocih. Nekdo že pri 40 kaže znake počasnosti, da ne rečem staranja, nekdo drug, ki jih šteje že 80, pa sploh ne: je vitalen, svež, kreativen.
Znanstveno dokazano je, da so aktivni ljudje bolj zdravi, sveži, zadovoljnejši. Beseda “star” pomeni status, stanje, ki ne vpije po kreativnosti ali hitrosti. Skrb vzbujajoče pa je, da se je “meja starosti” znižala že na 40 let, ne več na 65, 60 ali 50. To je zlasti opazno pri mlajših podjetnikih, ki dajejo prednost mladosti, ne pa izkušnjam.
Slabšalnega prizvoka v slovenščini nima beseda “starejši”, ki jo je prevzela tudi EU in za njeno uveljavitev tudi v strokovni terminologiji si po skromnih močeh že vrsto let prizadevam. Obe besedi “upokojenec” in “star” sta tudi v marsičem pripomogli k “stanju duha” na Slovenskem.
