Revni so torej takšni in drugačni. Pa smo se sploh vprašali, kdo so revni? Revni namreč niso zgolj nezaposleni, ali tisti, ki prejemajo socialno pomoč, ali tisti, ki prejemajo nizko pokojnino, ali zgolj tisti, ki so na družbenem robu, ali morebiti tisti, ki so “vzdrževani”, kot denimo invalidi in mnogi upokojenci.
Revni so danes vsi, ki nimajo dovolj materialnih dobrin, pa tudi oni, ki nimajo dostopa do kulture in izobraževanja, celo zaposleni!
Kupna moč namreč pada in mnogi se mučijo za nizko plačilo, potem pa končajo živčno, telesno, čustveno izčrpani ali pa kot zavedene žrtve bank in nepremičninskih agencij. Končajo kot žrtve nesreč na delu in sodobnih poklicnih bolezni.
Revni so lahko oni, ki zaradi preobilice začasnih del ne zmorejo ali tudi ne znajo, kljub vsemu, življenja organizirati okrog dela za nedoločen čas. Ali nimajo dostopa do dela, ker so stari in upokojeni. Revni, vse dlje potujejo na delo, vse slabše stanujejo, vse bolj so kulturno osiromašeni, vse manj so deležni izobraževanja. Njihovim otrokom in vnukom se svet in prihodnost zapirata. Osiromašenje ali (izposojenka se zdi manj grozeča!) pauperizacija, ne prizadene le gmotno stanje revnih, marveč vse njihovo življenje. Je razčlovečenje in je odtujitev človeka.
In vendar imamo vsi pravico, da smo koristni, da smo vpleteni v izmenjave, ki potekajo med družbenimi člani, revščina ali blagostanje pa sta hkrati vprašanje vse družbe in sta vprašanje države. Naloga družbe je, da spodbudi in sprejme zakone, ki naj omogočijo novo vrsto družbene pogodbe utemeljene na etiki družbenih odnosov.
Gre za to, da se kolektivno zavemo, da naša družba ne funkcionira kot bi morala, da zgolj država blaginje ne more kaj dosti proti “novi revščini”. Različne vrste socialne pomoči tako niso dovolj. Potrebujemo nove oblike solidarnosti. Gre za to, da poiščemo načine, kako okrepiti trdnost in povezanost družbe. Kadar je vrednost nekoga na trgu dela nizka, zato, ker je denimo starejši ali bolan, se mu porušijo tudi družbene vezi: manj je stikov z drugimi, kar načne identiteto, večja je osamljenost, obrnjenost vase. Pride do izgube pravice do javnega življenja, življenja zunaj doma. In tedaj pride v poštev izobraževanje, ki vezi vrača.
Nekateri se znajdejo med revnimi zato, ker se ne morejo podrediti normam in pričakovanjem sodobnega sveta. Tudi njihove družbene vezi se močno zrahljajo. Za takšne posameznike imajo, denimo na Finskem, mrežo centrov, ki jim pomagajo pri vključevanju na trg dela. To niso neke brezdušne ustanove, marveč so tam ekipe strokovnjakov, ki takšnim, iz dela izvrženim ljudem, stojijo ob strani.
Revni so tudi mnogi, ki niso znali presoditi, da se zadolžujejo preveč. Ker so nekdanje omejitve glede višine zadolževanja poniknile, so podlegli prepričevanju bank in trgovcev in si naprtili kredite, ki jih ne zmorejo odplačati. Kako se znajti sredi prevelike zadolženosti brez znanja in pomoči svetovalcev? V mnogih evropskih državah se z njimi ukvarjajo ekipe strokovnjakov. Niso na milost in nemilost prepuščeni bančnim izterjevalcem.
Revni pa so največkrat tisti, ki so funkcionalno nepismeni; ki ne uporabljajo pisnih virov v vsakdanjem življenju, ki si ne znajo razložiti, kaj se jim dogaja, saj posameznih vprašanj ne znajo umestiti v širši okvir. Tisti, ki ne znajo zagledati povezav med vzrokom in posledico, ki ne znajo dobro sklepati, ki se zaradi premalo znanja ali drugih težav, ne morejo prilagoditi na spremembe, tisti, ki so zaradi sramu in čustvenih težav premalo učljivi. Zato so podrejeni naključjem in muham onih, ki so bolj izobraženi in bolj pismeni kot oni sami, ali onim, ki imajo nad njimi oblast .
Avtor: Lojze Podobnik
REVŠČINA ŠE ŽIVI
Dobri ljudje, ne dovolimo, da v naši bližini živijo lačni ljudje, ljudje, ki se hranijo s smetmi, ki smo jih odvrgli mi, ki se še ne zavedamo lakote in takšnih težav, ki pestijo Rajka in njegovo ženo. Sram me je, da nisem spoznal njegove revščine in da mu nisem dovolj pomagal. Rajka zelo dobro poznam, kot literarnega ustvarjalca, poznam njegove knjige, pesmi, pravljice, zgodbe in še marsikaj, kar je zapisano na spletnih straneh; Rajko je resnično veliko naredil za romsko kulturo, saj je bil prvi dolenjski Rom, ki je začel pisati v romščini, ki je neumorno zbiral in zapisoval pristne romske besede, beležil običaje in dogodke – menim, da je za romsko ljudstvo pomemben mož in ta zapis naj bo v opomin vsem romskim funkcionarjem in hkrati apel, da pomagajo svojemu človeku, da bo zaživel dostojno življenje. Res je, da vsi čutimo pomanjkanje: eni bolj, kot drugi, a to ni razlog, da smo brezčutni do sočloveka, ki trpi in zgublja voljo do življenja. Vplivajmo na odgovorne ustanove in posameznike, pomagajmo Rajku. Direktorica RK Novo mesto gospa Barbara Ozimek, gospod Muc, g. Rudaš, ga. Balažek in vsi, ki kaj pomenite v slovenski romski skupnosti, pa tudi vi “ZLATA LETA”, g. Baluh … To naj bo vaš izziv: pokažite svojo politično moč in rešite Rajka iz obupne situacije, saj je vendar vaš človek in ne tako malo pomemben mož. Dobri ljudje, pomagajte mi, da rešimo Rajkove težave.
Čororipe još živini – revščina še živi
Avtor: Lojze Podobnik
REVŠČINA ŠE ŽIVI
Dobri ljudje, ne dovolimo, da v naši bližini živijo lačni ljudje, ljudje, ki se hranijo s smetmi, ki smo jih odvrgli mi, ki se še ne zavedamo lakote in takšnih težav, ki pestijo Rajka in njegovo ženo. Sram me je, da nisem spoznal njegove revščine in da mu nisem dovolj pomagal. Rajka zelo dobro poznam, kot literarnega ustvarjalca, poznam njegove knjige, pesmi, pravljice, zgodbe in še marsikaj, kar je zapisano na spletnih straneh; Rajko je resnično veliko naredil za romsko kulturo, saj je bil prvi dolenjski Rom, ki je začel pisati v romščini, ki je neumorno zbiral in zapisoval pristne romske besede, beležil običaje in dogodke – menim, da je za romsko ljudstvo pomemben mož in ta zapis naj bo v opomin vsem romskim funkcionarjem in hkrati apel, da pomagajo svojemu človeku, da bo zaživel dostojno življenje. Res je, da vsi čutimo pomanjkanje: eni bolj, kot drugi, a to ni razlog, da smo brezčutni do sočloveka, ki trpi in zgublja voljo do življenja. Vplivajmo na odgovorne ustanove in posameznike, pomagajmo Rajku. Direktorica RK Novo mesto gospa Barbara Ozimek, gospod Muc, g. Rudaš, ga. Balažek in vsi, ki kaj pomenite v slovenski romski skupnosti, pa tudi vi “ZLATA LETA”, g. Baluh … To naj bo vaš izziv: pokažite svojo politično moč in rešite Rajka iz obupne situacije, saj je vendar vaš človek in ne tako malo pomemben mož. Dobri ljudje, pomagajte mi, da rešimo Rajkove težave.
Čororipe još živini – revščina še živi