Medgeneracijsko središče v vsako mesto!

Žal imamo v Sloveniji le malo mest, ki bi poleg društev upokojencev nudila tudi medgeneracijska središča.

“Ne gre zgolj za nudenje društvenih dejavnosti v okviru kakega društva upokojencev, ampak za širšo paleto dejavnosti in ponudbe storitev za vse starostnike,” pravi Jonata Potočnik, direktorica Centra za pomoč na domu Maribor. Tudi v tem osrednjem štajerskem mestu takega središča še vedno ni, čeprav bi bilo nujno potrebno.

Predvsem je pomembno, da bi v taka središča imeli starostniki prost vstop, na voljo pa dovolj prostora in osebja, da bi se lahko uporabniki sproščeno družili, se udeleževali družabnih prireditev in dobili kopico nasvetov in pomoči. “Prostori bi morali biti oblikovani tako, da bi uporabniki imeli na voljo tudi manjše kotičke za klepetanje,” pravi Potočnikova in dodaja: “Starejšim so všeč razne igre, ki bi jih lahko igrali v manjših skupinah ob mizah – od igranja domin, kartanja do igre ‘človek, ne jezi se’.”

Informacije na dosegu roke
Potočnikova opaža pri svojem delu (je vodja centra za pomoč na domu), da bi starejši ljudje radi prebirali dnevno časopisje, pa ga nimajo vsi naročenega, sploh če morajo ob nizkih pokojninah paziti na vsak cent. Prav zaradi njihove želje po informiranosti Potočnikova predlaga, da bi v medgeneracijskih središčih bilo na voljo dovolj dnevnih lokalnih in vseslovenskih časopisih.

Računalniški kotiček
Mi pa predlagamo tudi računalniške kotičke, kjer bi bilo nekaj računalnikov z dostopom do interneta in seveda s svetovalcem, ki bi priskočil na pomoč ob iskanju informacij in drugem brskanju po  internetu. Tudi uporaba računalnika in interneta je namreč marsikateremu starostniku nedosegljiva želja zaradi nepoznavanja osnov računalništva in strahu pred računalnikom, tako da informacij preko interneta ne zna poiskati ali spremljati, tudi če ima računalnik v hiši. Konec koncev pa bi mogoče kdo tudi rad zapisal svoje literarna besedila ali spomine na računalnik in jih delil s širšo javnostjo, če bi le znal. In ja, ne smemo pozabiti na priljubljene računalniške igre, ki mikajo marsikoga.

Vloga svetovalcev v medgeneracijskem središču
Vsekakor bi moralo osebje takih središč znati pomagati obiskovalcem izpolniti kake uradne obrazce, jim svetovati v zvezi z urejanjem kakih zadev na občinskih uradih ali jih po potrebi tudi pospremiti npr. na občino uredit kake papirje, sploh ker starejši ne razumejo vedno vsega, kar jim javni uslužbenci govorijo. Potočnikova poudarja, da bi se veliko starejših razveselilo, če bi iz takega središča dobili tudi spremstvo k zdravniku, saj marsikdaj ne razumejo vseh navodil zdravnika in medicinske sestre. Takrat pač pokimajo, doma pa čez nekaj dni pozabijo, npr. kakšne vaje in kdaj bi jih morali izvajati proti vrtoglavici. Tako pa bi jih nekdo spremljal k zdravniku in zapisal na preprost način navodila pri zdravljenju ali rehabilitaciji.

Po družbo, toplino in toploto
Na centru za pomoč na domu opažajo, da je starostnikom in drugim njihovim uporabnikom zelo pomembno, da imajo družbo, s katero se lahko poistovetijo in razvijajo pogovore. V takih odnosih pa sta vsekakor pomembni toplina in iskrenost. Žal pa ljudje pozimi ne iščejo samo topline, ampak tudi toploto. Na centru so namreč opazili, da nekateri njihovi uporabniki nimajo dovolj denarja za ogrevanje stanovanj in hiš, tako da čez zimo zelo varčujejo pri ogrevanju. »Obisk medgeneracijskega središča, v katerem so topli radiatorji, bi navsezadnje ogrel tudi njegove uporabnike,« opozarja Potočnikova. Tako bi torej tudi s toplimi prostori olajšali tegobe starosti. A pri tem moramo opomniti, da bi lahko samo gretje domačih prostorov (torej domov) subvencionirali preko centrov za socialno delo, a tokrat se v to ne bomo spuščali.

Primanjkljaj informacij na enem mestu
Potočnikova opaža, da starostniki velikokrat sprašujejo o različnih stvareh, s katerimi se občasno soočajo, sploh kje in kako poiskati socialno pomoč, kje najti družabnika v okviru družabništva za starejše, kje najti pomočnika za vodenje gospodinjstva, kje naročiti dostavo kosila na dom itd. Vse te informacije bi morale biti na voljo v medgeneracijskem središču. Ustanove, ki ponujajo te storitve, pa bi morale o spremembah na teh področjih ažurno obveščati megeneracijska središča.

Na robu mesta ali v centru?
Medgeneracijsko središče bi bilo lahko po neki logiki blizu doma upokojencev, kjer je starostnikov več, ali pa mogoče ob robu mesta, kjer vsakdanji vrvež ne bi motil miru starostnikov. Toda oblikovanje cone za starostnike, kjer mlajši ne bi bili zaželjeni, je napačno. Medgeneracijska središča so namenjena namreč tudi prepletanju več generacij. Zato Potočnikova predlaga, da so taka središča v centrih mesta, kjer je lažji dostop in dovoz do ustanov, ne nazadnje tudi do tržnice, kamor starejši radi hodijo. Če so blizu še gledališče in kinodvorane, bodo starejši rajši obnovili še obiske teh ustanov. Dijaki in študentje prostovoljci pa bodo tudi lažje sodelovali s starejšimi v takih medgeneracijskih središčih, če bodo imeli le nekaj korakov do njega ali dobro avtobusno povezavo.

Navsezadnje pa – ko se človek postara, ga ni treba postaviti na rob dogajanja. Še vedno je lahko aktiven član družbe in veliko pripomore k njeni boljši podobi.