Malo delo je v predlogu zakona opredeljeno kot plačano, začasno ali občasno delo oziroma trajnejše časovno omejeno delo študentov in dijakov, upokojenih, brezposelnih ter drugih neaktivnih oseb, v obsegu največ 14 ur dela na teden. Tedenska omejitev velja le za upokojence in brezposelne, medtem ko bodo lahko študentje in dijaki delali več ur na teden, vendar pa v posameznem koledarskem letu ne bodo smeli preseči dovoljenega obsega ur, preračunanega na letni obseg ur, kar znese 728 ur.
Predlog zakona določa tudi, da lahko posameznik malo delo opravlja pri več delodajalcih hkrati, vendar v seštevku ne sme preseči 14 ur na teden.
Poleg ur je omejen tudi dohodek za delavca. Prejemek upravičenca za opravljeno uro malega dela tako ne sme biti nižji od 2.96 EUR neto (3.50 EUR bruto) in ne višji od 6.80 EUR neto (8.00 EUR bruto). S tem želi ministrstvo preprečiti zlorabo določb o dovoljeni kvoti ur malega dela, saj bi delodajalec lahko večje število opravljenih ur prikril z večjo urno postavko.
Za študente bodo prispevali tudi upokojenci
Kot je ob predstavitvi predloga dejal minister Ivan Svetlik, s predlogom udejanjajo načelo ‘vsako delo šteje’, kar pomeni, da se od malega dela plačujejo dajatve (v skupni višini 29.50 %). Tako se bodo plačevali prispevki delojemalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za zdravstveno zavarovanje, delodajalec pa bo moral plačati prispevke za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni ter dajatve iz malega dela (v višini 14 %). Od teh 14 % se bo 10 % dajatev enotno namenjalo predvsem za štipendije in za študentske domove, nekaj pa bo šlo tudi za stroške organizacij za posredovanje dela, za vodenje centralne evidence in za rizični sklad. Ministrstvo pri tem poudarja načelo medgeneracijske solidarnosti, saj bodo sredstva za ta namen s svojim delom prispevali tako dijaki in študentje, kakor tudi upokojenci, brezposelni in druge neaktivne osebe. “Kar dejansko pomeni, da bodo tudi brezposelni, upokojenci in druge neaktivne osebe prispevali za štipendije in študentske domove,” so zapisali na ministrstvu.
Preostale 4 odstotke dajatev pa se bo zbiralo in namenjalo ločeno po ciljnih skupinah. Tako bosta npr. 2 odstotka dajatev od malega dela upokojencev namenjena Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS), 2 odstotka pa bosta namenjena financiranju projektov, namenjenih dejavnostim za upokojencev.
Zakon določa tudi omejitve malega dela za delodajalce. Delodajalec bo lahko preko malega dela zaposlil le toliko oseb, da njihovo število ne bo presegalo 30 % vseh redno zaposlenih pri tem delodajalcu. Izjeme veljajo za delodajalce, ki zaposlujejo manj kot deset delavcev in za nevladne organizacije.
Predlog zakona uvaja strog nadzor nad kršitvami zakona. Kazenske določbe poleg visokih glob za delodajalce (od 5.000 do 15.000 evrov) in posameznike (500 evrov) predvidevajo tudi sankcijo prepovedi opravljanja malega dela (za osebe 1 leto, za delodajalce 2 leti).
Zakaj sploh uvajati malo delo?
Kot pravi minister Svetlik, se bodo s tem zakonom uredila priložnostna in občasna dela, ki do sedaj v Sloveniji niso bila posebej urejena, ne kar so nas opozarjali v EU in v OECD. Z malim delom se bodo vsem, ki bodo ta dela opravljali, omogočile primerljive pravice iz socialnih zavarovanj in s tem tudi ustrezno varnost na trgu dela, pravijo na ministrstvu. Pomemben razlog za uvedbo malega dela je tudi delo na črno. Kot je dejal minister Svetlik, se trenutno precejšen delež priložnostnega in občasnega dela v Sloveniji opravi v okviru t.i. sive ekonomije ali dela na črno. Z malim delom bi takšno delo zajezili.
Na ministrstvu pravijo, da želijo z malim delom podaljšati delovno aktivnost starejših in jim omogočiti, da v njim prijaznejši obliki ostanejo družbeno aktivni. Z vključitvijo brezposelnih pa želijo ohraniti stik brezposelnih s trgom dela in jim omogočiti iskanje novih možnosti za zaposlitev. Hkrati želijo preprečiti zlorabe študentskega dela, ki je, tako Svetlik, že prešlo normalne okvire. “Prepričani smo, da vsaka izmed navedenih skupin poseduje določene konkurenčne prednosti, ki bodo ob posameznih primerih zaposlovanja zanimive tudi za delodajalce,” pravijo na ministrstvu.
Če bo zakon sprejet, bo verjetno konec z velikimi zaslužki študentskih servisov, saj se bo posredovanje malega dela izvajalo kot nepridobitna dejavnost.
Upokojenci ZA, sindikati in študentje PROTI
Predlog zakona podpirajo na ZDUS-u. Mateja Kožuh Novak, predsednica ZDUS, je za MMC RTVSLO dejala, da je v Sloveniji 200.000 upokojencev, mlajših od 70 let, ki lahko še kaj naredijo. “Ko bo recesije konec, bo delavcev marsikje primanjkovalo, predvsem kar zadeva, denimo, storitvene dejavnosti, zlasti medsebojno pomoč starejših, ureditev vrta, oskrbo na domu in podobno. Pa tudi upokojeni zdravnik ali medicinska sestra – teh kadrov namreč primanjkuje – bi lahko delala en dan v tednu ali nekaj ur vsakih nekaj dni. Prav tako lahko starejši strokovnjaki v podjetjih poučijo mlade, da ne bodo delali preveč napak,” meni Kožuh Novakova.
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič pa meni, da bo zakon o malem delu krepil zaposlovanje v negotovih oblikah dela, spodbujal nelojalno konkurenco in da bo izkoristil stisko socialno ogroženih ljudi. Semolič opozarja, da bi moral zakon težiti h krepitvi zaposlovanja za nedoločen čas, a da bo ravno obratno. Tudi nadzor nad zlorabami po njegovem ne bo učinkovit.
Predlogu še bolj ostro nasprotujejo študentske organizacije. V Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS), so »ogorčeni nad predlogom zakona«, predsednika vlade Boruta Pahorja pa pozivajo, naj razreši ministra Svetlika. V ŠOS menijo, da predlog zakona ukinja študentsko delo in poudarjajo, da je malo delo dobro za upokojence, nikakor pa ne za študente, dijake in brezposelne. »Takšna oblika dela bi v Sloveniji pripeljala do povečanja deleža nestabilnih in atipičnih zaposlitev,« so zapisali.
Da študentje usmerjajo vse sile proti sprejemu zakona, priča informacija, da naj bi Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOUL) za lobiranje proti zakonu najela Sebastjana Jeretiča, nekdanjega piarovca Boruta Pahorja. Če mu bo pri lobiranju uspelo, naj bi Jeretič v žep pospravil kar 40.000 evrov.
Pred sprejemom zakona se torej obeta vroča razprava, če bo zakon sprejet, pa naj bi stopil v uporabo 1. junija 2011.
Tukaj si lahko v celoti preberete predlog Zakona o malem delu.
