Po ocenah se bo v Evropski Uniji med letoma 1995 in 2015 delež prebivalstva v starosti med 20 in 29 let zmanjšal za 20%, pri tem pa bo delež prebivalstva med 50 in 64 let povečal za 25%. Zelo se bo povečalo tudi število oseb, starejših od 80 let. Skupno število prebivalstva se bo zmanjšalo. Slovenske demografske napovedi so podobne, mogoče še manj ugodne.
Med prvimi dokumenti o staranju je potrebno omeniti Svetovno skupščino o staranju na Dunaju leta 1982. Ministrska konferenca UNECE o staranju leta 2007 posebej poudarja aktivno staranje (active ageing).
Aktivno staranje je proces optimalnih možnosti za zdravje, soudeležbo in varnost, to v cilju povečevanja kvalitete življenja starejših ljudi.
V Politični deklaraciji druge svetovne skupščine o staranju iz leta 2002 se ugotavlja, da so sposobnosti starejših ljudi trdna podlaga za bodoči razvoj. To omogoča družbi, da se vse bolj naslanja na sposobnosti, izkušnje in modrost starejših, ne samo zato, da sami skrbijo za izboljševanje svojega življenja, temveč da tudi aktivno sodelujejo pri izboljševanju življenja in družbe kot celote.
EU se že od leta 1999 bori proti diskriminaciji starejših oseb. V zadnjem času se posebej poudarja “flexicurity”* sistem. Vse ocene izhajajo iz hitrega staranja prebivalstva in nujnosti podaljšanja aktivne dobe prebivalstva. Amsterdamska pogodbavii v 13. členu zahteva med drugim borbo poti diskriminaciji na podlagi starosti. To načelo je konkretizirala direktiva 2000/78 o ustanovitvi splošnega okvira za enako obravnavo zaposlenosti in poklica. Postavljen je bil tudi rok za implementacijo direktive konec leta 2003.
Posredno o diskriminaciji starejših oseb v EU govori Listina o človekovih pravicah (Listina o temeljnih pravicah), ki je bila sprejeta leta 2000, decembra 2007 pa je bila svečano sprejeta v Evropskem parlamentu.
Za nas najpomembnejši deli listine so:
– Vsakdo ima pravico do dela in do opravljanja prosto izbranega ali sprejetega poklica,
– Vsak državljan Unije lahko v katerikoli državi članici svobodno išče zaposlitev, dela ter uresničuje pravico do ustanavljanja ali opravljanja storitev.
Pravice starejših poudarja tudi Lizbonska strategija (v vseh verzijah), na katero se tako radi pozivamo. Vsi ti dokumenti pa sami po sebi še ne pomenijo ureditve položaja starejših, zlasti upokojencev.
Pomemben element enakosti upokojencev z drugimi je tudi pravica do dela, ta pa je v Sloveniji kršena!
Material Komisije EU“Renewed Social Agenda” iz leta 2009 ugotavlja, da sta v zadnji dekadi v EU obseg populacije v delovni dobi (20 – 59 let) in populacije nad 60 let rasla usklajeno od 1 do 1,5 milijona oseb, sedaj pa smo v začetku šestletnega obdobja, v katerem se bo upokojila večina oseb, rojenih v času“baby booma”. V naslednjih 25 letih bo po ocenah število starejših od 60 let naraščalo po 2 milijona letno, število oseb v delovni starosti pa se bo zmanjševalo od 1 do 1,5 milijona letno. Prišlo bo do velikega primanjkljaja delovne sile, njenega uvoza iz držav v razvoju ali pa do gospodarskega nazadovanja.
Organizacija AGE (The European Older People’s Platform) je, na podlagi ugotovitev, da nekatere članice EU omejujejo pokojnino ob preseženih določenih zaslužkih upokojencev, julija 2009 izdala posebno priporočilo članicam EU, da odpravijo diskriminacijo do upokojencev, ki še želijo delati.
“AGE priporoča oblastem, da odstranijo vse ukrepe, ki so v nasprotju z načeli aktivnega staranja, ki jih podpira Evropska unija in ki ustvarjajo nepravične ovire upokojencem, da nadaljujejo z delom in prejemajo istočasno pokojnino. Za bolj učinkovito obvladovanje demografskega izziva in za zagotavljanje dolgoročnega vzdržnega pokojninskega sistema, morajo Evropske vlade ne le podpirati ukrepe za mehak prehod iz aktivnega življenja v upokojitev, ampak tudi uvajati spodbude za tiste, ki želijo delati preko predvidene starosti za upokojitev in/ali morajo to početi, da s tem povečajo svoje prihodke v starosti.”
Vrsta evropskih držav se intenzivno ukvarja s problematiko staranja prebivalstva. V Veliki Britaniji so npr. ugotovili, da ni nujno, da ima staranje prebivalstva negativne posledice. Že skromno povečanje starejših oseb v aktivnem prebivalstvu jim lahko zagotovi zadrževanje ustreznega razvoja vse do ciljnega leta 2021.
V kolikor želijo zagotoviti normalno rast britanskega gospodarstva v bodočih 15 do 20 letih, morajo desetino starejših med 50 in 69 leti, zadržati zaposlene. Potrebno pa je rešiti dva izziva: ustvariti okolje, v katerem relativno zaposljivi delavci lahko najdejo in zadržijo službo ter izboljšati zdravje in sposobnosti oseb, ki želijo delati.
Britanska vlada že podpira aktivnosti starejših: odpravlja zakonodajo, ki starejšim ovira njihove aktivnosti, dopolnjuje pokojninski sistem, zagotavlja delovne programe za starejše in invalidne delavce, nove možnosti za izobraževanje kot tudi izboljšuje podporo negovalcem.
Zelo zanimive so tudi raziskave drugih strokovnih institucij, npr. European Forum on Population Ageing Research, Four Pillars organizacije SWI in drugih.
Zanimiv pristop, ki stimulira nataliteto mladih družin in istočasno pomaga preživetje starejšim, je ukrep, ki ga je z letom 2009 uveljavila Bolgarija. Stari starši, ki bodo varovali svoje vnuke do njihovega tretjega leta starosti, bodo prejeli mesečno plačilo 120 evrov.