Prepoved dela upokojencev je zaradi več razlogov neustrezna: družba se po nepotrebnem odpoveduje znanju in izkušnjam upokojencev, povečuje se pomanjkanje delovne sile, zlasti strokovnjakov, istočasno pa se daje upokojencem utemeljeno prepričanje, da se jim je družba odpovedala. Prepričanje, da bo s prepovedmi delne zaposlitve upokojencev ostalo več prostih delovnih mest mladim iskalcem zaposlitve, se je pokazalo za neustrezno.
Vendar pa le spremembe pokojninskega zakona, diskriminacije upokojencev ne bodo odpravile, saj upokojencem zelo otežuje ali celo onemogoča vključevanje v poslovno delovanje vrsta različnih administrativnih ovir.
Pri tem Slovenija občasnega dela na splošno, pa tudi občasnega dela upokojencev, ni sposobna urejati in davčno zajemati. Ljudje se za sivo ekonomijo odločajo predvsem zaradi previsokih davkov in prispevkov ter birokratskih ovir, zato je z visokimi kaznimi ni mogoče izkoreniniti. Siva ekonomija pa pri večini intelektualnih storitev ni izvedljiva, zato prepovedi zadevajo predvsem intelektualce.
Problematika staranja prebivalstva se zadnja leta intenzivno proučuje tako v Združenih narodih, v OECD in v Evropski uniji. Glavni razlog za to so prenizka rodnost za obnavljanje prebivalstva in hitro povečevanje starejšega in starega prebivalstva, posledično pa pomanjkanje delovne sile ob hitrem odhodu srednje generacije iz delovnega procesa. Dejstvo je, da otroci “baby booma” postopno odhajajo v pokoj. V zadnjih desetletjih sta bila rast prebivalstva in upokojitev usklajena, vsaj naslednjih 25 let pa bo to gibanje neusklajeno. Razkorak bo največji okrog leta 2027. Pri tem je stopnja zaposlenosti starejših zelo nizka. Slovenija je po zaposlenosti starejših na nezavidljivem 24. mestu znotraj EU. Le 13% moških med 65. in 69. letom je še zaposlenih, žensk le 7%, večina s skrajšanim delovnim časom.
Ne spuščam se v izbiro pokojninskega sistema ali na velikost pokojnin, saj je to predmet zadnjega predloga pokojninske reforme, ki je potreben širokega razmisleka in razprav, temveč me zanima neupravičena ekonomska diskriminacija upokojencev, ki pa jo ta predlog površno in nepopolno obravnava.
V Sloveniji ima upokojenec že zaradi svojega statusa drugačne pravice in obveznosti od drugih državljanov.
Problematično je tako opravljanje storitev fizičnih oseb, zlasti raziskovanje in pedagoško delo univerzitetnih profesorjev in drugo.
Zaradi svojega statusa je torej upokojenec ekonomsko diskriminiran.
Kdo so starejše osebe?
Po materialu AGE Concern (The Economy and Older People) in drugih, se starost začne z upokojitvijo, kar je bilo doslej pri povprečno 60 letih, z daljšanjem življenjskega obdobja in večanjem deleža tretje generacije pa se pomika navzgor.
Tretje življenjsko obdobje se glede na funkcionalno staranje deli v:
– zgodnje starostno obdobje do 75. leta, ko je večina ljudi zelo samostojnih,
– srednje starostno obdobje od 76. do 85. leta, ko nastopa večja potreba po socialni pomoči, in
– pozno starostno obdobje po 86. letu do smrti, ko tako imenovani najstarejši stari ljudje potrebujejo praviloma zelo veliko pomoči ali celo popolno socialno oskrbo in nego.
O starejših osebah, tudi o upokojencih, je v Sloveniji le malo ustreznih in dovolj strukturiranih podatkov. Mnogo jih je neprimerljivih z drugimi (npr. primerljivost podatkov o prejemkih zaposlenih in upokojencev), ne prikazujejo se realni podatki o višini in obremenitvi pokojnin za družbo, po drugi strani pa so nekateri makroekonomski in statistični agregati preveč poudarjeni. Najbolj se poudarja oceno, da se bo projekcija izdatkov za pokojnine, ki je bila leta 2004 11%, sedaj je le 9,74 % BDP, ob nespremenjenih pogojih upokojevanja in spreminjanja pokojnin v letu 2050 po ocenah povečala na 18,3% BDP. Julija 2009 je ZPIZ nakazoval pokojnine 560.104 upokojencem, od tega 353.566 starostnim upokojencemi , 92.126 invalidskim, 60.135 družinskim in 32.384 vdovskim, 3.534 vojaškim, 2.054 kmečkim in 16.129 državnim upokojencem.
Nujna je odprava neupravičenih diskriminacij in prepovedi upokojencem.
Družba se po nepotrebnem odpoveduje znanju in izkušnjam upokojencev, povečuje se pomanjkanje delovne sile, zlasti strokovnjakov, istočasno pa se daje upokojencem utemeljeno prepričanje, da se jim je družba odpovedala in le čakajo na Matildo.