Vsako leto 10. oktobra obeležujemo Svetovni dan duševnega zdravja, ki ga je leta 1992 ustanovila Svetovna zveza za duševno zdravje (WFMH) in ga priznava tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Namen tega dneva je ozaveščanje o pomembnosti duševnega zdravja in spodbujanje skrbi za duševno zdravje po vsem svetu. Letošnja tema »Čas je, da damo prednost duševnemu zdravju na delovnem mestu« opozarja na naraščajoče izzive, s katerimi se soočamo na področju varovanja duševnega zdravja pri delu.
Duševno zdravje je enako pomembno kot telesno zdravje in pomemben del splošne kakovosti življenja. Prav na delovnem mestu pa pogosto doživljamo največje pritiske in stresne situacije, ki pomembno vplivajo na naše psihično počutje. Delovno okolje ima lahko tako pozitivne kot negativne učinke na duševno zdravje, odvisno od pogojev, v katerih delamo. V tem kontekstu igrajo pomembno vlogo psihosocialna tveganja in njihovo učinkovito obvladovanje.
Psihosocialna tveganja na delovnem mestu
Po definiciji psihosocialna tveganja zajemajo elemente, ki izhajajo iz zasnove, organizacije in upravljanja delovnega mesta ter socialnega konteksta dela, ki imajo potencial, da povzročijo škodo na duševnem zdravju. Med najpogostejša tveganja sodijo:
– Preobremenjenost z delom in časovni pritiski: Zmanjševanje števila zaposlenih, povečanje obsega dela in nerealna pričakovanja glede časovnih rokov pogosto vodijo v izgorelost.
– Slabe medosebne odnose: Konflikti med sodelavci ali nadrejenimi lahko ustvarijo stresno in neprijetno delovno okolje.
– Pomanjkanje podpore: Če zaposleni nimajo dostopa do ustrezne podpore, bodisi v obliki jasnih navodil, mentorstva ali emocionalne podpore, se lahko poveča njihova tesnoba.
– Neskladje med zasebnim in poklicnim življenjem: Težave pri uravnoteženju obveznosti doma in na delovnem mestu pogosto vodijo v stres in občutek nezadostnosti.
Ta tveganja lahko povzročijo resne posledice za zdravje zaposlenih, vključno s tesnobo, depresijo, izgorelostjo, pa tudi telesnimi težavami, kot so težave s spanjem, glavoboli in oslabljen imunski sistem.
Učinkovito preprečevanje in obvladovanje psihosocialnih tveganj
Kot navajajo smernice, ki so bile predstavljene na spletnem portalu Gov.si, je ključ do zdravega delovnega okolja proaktivno prepoznavanje in obvladovanje psihosocialnih tveganj. Med najpomembnejšimi ukrepi so:
- Ocena tveganj na delovnem mestu: Organizacije morajo redno izvajati ocene tveganj, da prepoznajo možna psihosocialna tveganja. Ta postopek vključuje pregled delovnih pogojev, struktur in odnosov na delovnem mestu.
- Usposabljanje vodij in zaposlenih: Vodje imajo ključno vlogo pri ustvarjanju podpornega delovnega okolja. Zato je pomembno, da se izobražujejo o prepoznavanju znakov stresa, izgorelosti ali drugih duševnih stisk pri zaposlenih ter o ukrepih za njihovo obvladovanje. Zaposlene je treba usposabljati o tehnikah obvladovanja stresa, komunikacijskih veščinah ter ustvarjanju zdravega ravnovesja med delom in prostim časom.
- Ustvarjanje spodbudnega delovnega okolja: Pomembno je vzpostaviti kulturo, kjer so odprti dialogi o duševnem zdravju sprejeti in podprti. S tem zaposleni ne bodo imeli občutka stigme, če se soočajo z duševnimi izzivi.
- Fleksibilni delovni pogoji: Omogočanje zaposlenim, da uravnavajo poklicno in zasebno življenje z uporabo fleksibilnih delovnih urnikov ali dela na daljavo, je učinkovit način za zmanjšanje stresa.
- Podpora duševnemu zdravju: Zaposleni morajo imeti dostop do virov, kot so svetovalne storitve, pomoč zaposlenim in programi za dobro počutje, ki jim pomagajo pri soočanju s stresom in duševnimi težavami.
Svetovni dan duševnega zdravja in pomen skupnosti
Svetovni dan duševnega zdravja je vsako leto priložnost, da se globalno ozavešča o pomembnosti duševnega zdravja. Letos je poudarek na delovnem mestu, saj je to področje, kjer številni ljudje preživijo velik del svojega življenja. Duševno zdravje ne sme biti tabu tema. Nasprotno, moramo ga obravnavati kot ključen dejavnik splošnega zdravja in dobrega počutja posameznika. Spodbujanje zdravih delovnih okolij, kjer se zavedamo pomena duševnega zdravja, lahko pripomore k večji produktivnosti, bolj zadovoljni delovni sili in zmanjšanju bolniških odsotnosti.
Pomembno je, da posamezniki in organizacije prepoznajo psihosocialna tveganja in sodelujejo pri ustvarjanju delovnega okolja, ki podpira tako telesno kot duševno zdravje. Na ta način ne bomo zgolj izboljšali kakovosti življenja posameznikov, temveč tudi uspešnost organizacij in celotne družbe.
Duševno zdravje na delovnem mestu postaja vse bolj prepoznano kot ključno za dolgoročno uspešnost posameznika in organizacije. Letošnji Svetovni dan duševnega zdravja izpostavlja potrebno po ustvarjanju delovnih okolij, ki so varna, podporna in spodbudna za vse zaposlene. Preprečevanje in obvladovanje psihosocialnih tveganj je ena izmed najpomembnejših nalog, ki jih morajo organizacije sprejeti, da zagotovijo dobro počutje in zdravje svojih zaposlenih.
Nujno je, da nadaljujemo s spodbujanjem odprtega dialoga o duševnem zdravju in si prizadevamo za boljše delovne pogoje, ki omogočajo ohranjanje duševnega zdravja, ter znižamo stopnjo stresa in izgorelosti, ki sta vse pogostejša v sodobnem delovnem svetu.
