Dehidracija je pogosto spregledana težava pri starejših, ki lahko vodi v resne zdravstvene zaplete. Ker je telo starejših manj sposobno zadrževati vodo in ker je njihov občutek žeje oslabljen, so bolj izpostavljeni nevarnosti dehidracije. Zato je ključno, da se skrbniki in bližnji zavedajo pomena rednega vnosa tekočin ter spremljajo morebitne simptome dehidriranosti.
Zakaj so starejši bolj dovzetni za dehidracijo?
Starejši so bolj dovzetni za dehidracijo zaradi številnih fizioloških sprememb, ki jih prinaša staranje. Ena glavnih težav je zmanjšan občutek žeje – starostniki pogosto ne zaznajo potrebe po tekočini, tudi kadar njihovo telo nujno potrebuje hidracijo. Poleg tega se pogosto zgodi, da preprosto pozabijo piti in se tako ne zavedajo, da so že dlje časa brez tekočine.
S staranjem se zmanjša tudi količina vode v telesu, kar pomeni, da imajo starejši manjše zaloge tekočin v primerjavi z mlajšimi osebami. Spremembe v delovanju ledvic dodatno prispevajo k težavam, saj s starostjo ledvice težje uravnavajo količino tekočin v telesu, kar lahko vodi do hitrejše izgube vode.
Poleg naravnih telesnih sprememb na hidracijo vplivajo tudi zdravila. Diuretiki, odvajala in nekatera zdravila za zniževanje krvnega tlaka povečujejo izločanje tekočin iz telesa, kar povečuje tveganje za dehidracijo. Prav tako so starejši s kroničnimi boleznimi, kot so sladkorna bolezen, bolezni srca, ledvic in prebavnega trakta, bolj nagnjeni k izgubi tekočine.
Fizična omejenost je še en dejavnik, ki lahko oteži zadosten vnos tekočin. Slabša gibljivost ali težave pri dostopu do vode lahko povzročijo, da starejši zaužijejo premalo tekočine, kar jih dodatno izpostavlja tveganju za dehidracijo.
Simptomi dehidracije pri starejših
Prepoznavanje zgodnjih simptomov dehidracije je ključnega pomena, saj pravočasno ukrepanje prepreči resne zdravstvene težave.
Blagi simptomi dehidracije so suha usta in občutek lepljivosti v ustih, temno obarvan urin in zmanjšano uriniranje, utrujenost in pomanjkanje energije, glavobol, omotica in vrtoglavica ter suha in neelastična koža
Hudi simptomi dehidracije so zmedenost in težave s koncentracijo, nizek krvni tlak, hiter, a šibek srčni utrip, težave pri hoji in večja nevarnost padcev, huda zaspanost ali apatija, krči in nehoteni trzaji mišic, suhe in vdrte oči ali napihnjen trebuh. Če pri starejši osebi opazite katerega od hujših simptomov, je nujno, da takoj poiščete zdravniško pomoč.
Zdravstvena tveganja zaradi dehidracije
Pomanjkanje tekočine pri starejših lahko povzroči resne zdravstvene težave. Ena izmed najpogostejših posledic dehidracije so okužbe sečil, saj nezadosten vnos tekočin poveča tveganje za bakterijske okužbe mehurja in ledvic. Prav tako lahko dehidracija vodi do nastanka ledvičnih kamnov, saj se zaradi pomanjkanja vode v telesu poveča koncentracija mineralov v urinu, kar spodbuja njihovo tvorbo.
Dehidracija lahko povzroči tudi omedlevico in padce, saj nizka raven tekočin v telesu vpliva na krvni tlak in povečuje občutek vrtoglavice, kar pri starejših povečuje tveganje za poškodbe. V hujših primerih lahko pride do neravnovesja elektrolitov v telesu, kar lahko sproži epileptične napade. Najnevarnejša posledica hude dehidracije pa je hipovolemični šok, pri katerem ekstremno pomanjkanje tekočine povzroči nevaren padec krvnega tlaka, kar lahko ogrozi življenje.
Nasveti za preprečevanje dehidracije pri starejših
Da bi preprečili dehidracijo, je ključno redno pitje vode – starejši naj pijejo majhne količine tekočine večkrat na dan, tudi če ne občutijo žeje. Pomembno je tudi, da vnos tekočin ne temelji zgolj na vodi, temveč vključuje tudi druge tekočine, kot so nesladkani čaji, juhe in sveže iztisnjeni sokovi.
Poleg pijač k hidraciji pripomorejo tudi živila, bogata z vodo. Sadje, kot so lubenice, pomaranče in jagode, ter zelenjava, na primer kumare in zelena, vsebujejo visoko količino vode in lahko pomagajo pri vzdrževanju primerne ravni hidracije. Ker starejši pogosto pozabijo piti, so lahko v pomoč opomniki na telefonu ali posebne steklenice, na katerih so označene priporočene količine tekočine za posamezen del dneva.
Hidracija naj se prilagaja letnemu času – poleti je zaradi večje izgube tekočine zaradi znojenja potrebno piti več vode. Prav tako je priporočljivo omejiti vnos alkohola in kofeinskih napitkov, saj delujejo diuretično in lahko pospešijo dehidracijo. Za tiste, ki imajo težave z gibanjem ali težko držijo kozarec, so lahko v veliko pomoč slamice ali steklenice z dozirnikom, ki olajšajo pitje in omogočajo lažji dostop do tekočin.
Dehidracija pri starejših je resna, a pogosto prezrta težava, ki lahko vodi v številne zdravstvene zaplete. Zaradi fizioloških sprememb starostniki potrebujejo več pozornosti pri zadostnem vnosu tekočin.
