Prim. Danica Avsec Letonja, dr. med., direktorica Slovenija-transplanta, pravi, da »darovanje organov pomeni razširitev odgovornosti človeka čez tradicionalno pojmovanje pomoči sočloveku. Kot tako pomeni pomembno razsežnost družbene odgovornosti človeka – torej obnašanja, ki se mu človek zaradi medsebojne odvisnosti v sodobni družbi ne more več izogibati. Darovanje organov je ena najbolj etičnih oblik odgovornosti posameznika do soljudi. Odločitev posameznika za darovanje organov je odraz njegovih vrednot in odnosa do soljudi.«
Darovanje delov človeškega telesa je možno, ko smo še živi ali pa po smrti. Ponavljamo, da je to humano dejanje, ki izraža veliko nesebičnosti oziroma altruizma. Kdor daruje organ zaživa, ve komu ga daruje, darovanje organov po smrti pa pomeni darovanje neznanemu človeku. Kadar bolniku presadijo srce, pljuča, jetra ali kostni mozeg, mu s tem rešijo življenje, saj bi sicer zaradi odpovedi tega organa zagotovo umrl. Kadar bolniku presadijo ledvico, mu s tem izboljšajo kakovost življenja, saj več ne potrebuje dolgotrajnega zdravljenja z dializo, prav tako mu več ni potrebno upoštevati strogih omejitev pri uživanju hrane in tekočine. S presaditvijo roženice bolniku izboljšajo vid, s presaditvijo trebušne slinavke in sladkornim bolnikom omilijo huda nihanja bolezni.
[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=Ltt4De3m8Ps[/youtube]Presajanje organov je v Sloveniji zelo strogo in urejeno z Zakonom o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja (Ur. List RS št. 12/11. 2. 2000), ki podrobno določa celotno organizacijo odvzema in presaditve in je nadomestil prejšnjega iz leta 1985. V Sloveniji pridobivajo organe za presaditev iz domačih donorskih centrov in iz Eurotransplanta.
Od 29. marca 2004 ima vsakdo, ki želi postati darovalec, možnost, da svojo odločitev izrazi pri pooblaščeni osebi na pooblaščenih mestih. Tam izpolni poseben obrazec, pristopno izjavo, pooblaščena oseba preveri identiteto darovalca in jo s podpisom potrdi. Izjavo pošlje v priporočeni pošiljki na Slovenija-transplant. Opredelitev posameznika se v informacijski sistem ZZZS, kjer obstaja ločena baza podatkov o opredelitvi po smrti, zapiše na osnovi izpolnjene pristopne izjave v Slovenija-transplantu. Podatek o opredelitvi za darovanje organov se nevidno zapiše na kartico zdravstvenega zavarovanja po prvi naslednji potrditvi kartice na samopostrežnem terminalu.
Darovanje organov in tkiv po smrti je odločitev, za katero bi bilo prav, da bi o njej razmišljali tudi v samem družinskem krogu. Vsak človek se še v času svojega življenja lahko odloči o darovanju in to odločitev izrazi pisno kot »oporoko« na posebej pripravljenem obrazcu ali jo pove svojcem. Po smrti moramo namreč organe, primerne za presaditev, vzdrževati, da še do neke meje delujejo, kar je časovno zelo omejeno. Če nimamo podatka o opredelitvi za darovanje te osebe, smo zamudili čas, v katerem je še možno opraviti odvzem za presaditev.
Kdo lahko postane darovalec? Darovalec je lahko vsakdo, pomembno je le, da je popolnoma zdrav in ni nosilec infekcijskih, posebej virusnih bolezni (na primer virusa HIV, hepatitisa B in C) oziroma da nima malignega obolenja, ki bi se lahko razširilo na prejemnika. Zanimivo je, da se za darovanje organov po svoji smrti se lahko odloči tudi mladoletna oseba, vendar šele po dopolnjenem 15. letu starosti. Če se človek za časa svojega življenja ni opredelil za darovanje svojih organov po smrti, se njegove organe lahko odvzame, če temu ne nasprotujejo njegovi najbližji.
Pri mrtvem darovalcu lahko dele telesa zdravniki odvzamejo šele takrat, ko je po vseh predpisih ugotovljena smrt. Sodobna medicina je možgansko smrt, t.j. dokončno odpoved delovanja celotnih možganov, sprejela kot smrt posameznika. Takšno odločitev so sprejele tudi vse velike veroizpovedi sodobnega sveta.
Darovalec ledvico, ki je parni organ, lahko daruje tudi za časa svojega življenja, vendar le ljudem, s katerimi je genetsko, sorodstveno ali emocionalno povezan. Da bi pri tem preprečili morebitne zlorabe v smislu komercializacije ali drugih prepovedanih poti (zmerajveč je novinarskih prispevkov, da se dogajajo zlorabe v revnih afriških državah, Indiji, Kitajski, pa tudi drugod), mora vsak primer tovrstnega darovanja obravnavati Etična komisija za presaditve.
[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=qFmBi-FMbl4[/youtube]Za konec povejmo še, da ima darovalec ima vso moralno pravico, da svojo prvotno odločitev o posmrtnem darovanju organov tudi prekliče. Važno je tudi to, da je darovanje organov popolnoma anonimno, zato prejemnik v nobenem primeru ne more dobiti osebnih podatkov o svojem darovalcu, prav tako tudi darovalčeva družina ne more izvedeti osebnih podatkov prejemnika oziroma prejemnikov. Izvejo lahko le to, ali je bil organ presajen.
Fotogalerija – klikni TUKAJ.
Ta vikend sem na internetu končno našel dovolj podatkov, da se bom lahko ob priliki prijavil za posmrtno darovanje organov tudi sam.
Vseeno pa nisem zadovoljen. Kar nekaj časa sem potreboval, da sem vse priklikal. Dandanes smo razvajeni. Informacije bi morale biti dostopne na prvi klik in elektronskim dnevnikom (npr. delo.si) bi ta link morali posredovati v objavo. Nadalje bi bilo smiselno, da bi na tem linku bil ne le seznam z naslovi vseh zavodov, kjer lahko tovrstno izjavo podpišeš, pač pa bi morda bilo smiselno vsaj za tiste, ki imajo elektornski podpis (ali kakšno e-bančništvo), biti omogočeno naročanje tega obrazca na dom.
Dandanes nimamo časa. Ali pa si ga ne vzamemo. Ni problem v tem, da ne bi hoteli darovati po smrti. Ali pa tudi (npr. kostni mozeg) prej.
Ta vikend sem na internetu končno našel dovolj podatkov, da se bom lahko ob priliki prijavil za posmrtno darovanje organov tudi sam.
Vseeno pa nisem zadovoljen. Kar nekaj časa sem potreboval, da sem vse priklikal. Dandanes smo razvajeni. Informacije bi morale biti dostopne na prvi klik in elektronskim dnevnikom (npr. delo.si) bi ta link morali posredovati v objavo. Nadalje bi bilo smiselno, da bi na tem linku bil ne le seznam z naslovi vseh zavodov, kjer lahko tovrstno izjavo podpišeš, pač pa bi morda bilo smiselno vsaj za tiste, ki imajo elektornski podpis (ali kakšno e-bančništvo), biti omogočeno naročanje tega obrazca na dom.
Dandanes nimamo časa. Ali pa si ga ne vzamemo. Ni problem v tem, da ne bi hoteli darovati po smrti. Ali pa tudi (npr. kostni mozeg) prej.