Analiza izplačevanja pokojnin

Analiza ugotavlja dejansko stanje pokojnin z vidika BDP, pokojninske blagajne, proračunskih transferjev in plač, ločeno po obdobjih, za katera so veljali predpisi iz decembra 1999 tj. za čas od leta 2000 do leta 2004 (v nadaljevanju: ZPIZ 1) in predpisi od julija leta 2005, t.j. za čas od leta 2005 do 2008 (v nadaljevanju: ZPIZ 2). Podlage za ugotovitve in ocene so veljavni in primerljivi podatki SURS in ZPIZ ter veljavni načini uporabe le-teh.

Tekst Analiza izplačevanja pokojnin je bil priloga teksta Pismo predsedniku vlade!

1. Pokojnine z vidika BDP
Iz teh razmerij sledi, da se je v RS permanentno zmanjševal delež vseh izplačanih pokojnin v BDP in sicer od 11,1% v letu 2000 na 9,7% v letu 2007 (v času ZPIZ- 1 od 11,1 na 10,5% in v času ZPIZ-2 od 10,5% na 9,7%). V Sloveniji je ta delež ne le nižji, temveč izkazuje celo negativni trend, čeprav se je število upokojencev znatno povečalo (od 482.000 v letu1999, na 550.000 v letu 2008, t.j. za 14%) medtem ko je v EU dokaj stabilen in seveda večji (leta 2000 je znašal 12,3%, leta 2006 pa 12,0%). V sosednih državah t.j. Italiji, Avstriji je omenjeni delež precej stabilen in znatno višji kot v RS, medtem ko se na Madžarskem povečuje in je bil leta 2006 že skoraj enak slovenskemu. Podobna situacija je tudi na področju vseh socialnih prejemkov.

2. Pokojnine z vidika pokojninske blagajne in državnega proračuna
Zaradi znižanja prispevne stopnje za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ( pred letom 1996 je znašala še 31 %, od tedaj dalje pa 24.35%), je izpade iz tega naslova nadomeščal državni proračun prek letnih transferjev v pokojninsko blagajno. Delež slednjih pa se je v skupnih pokojninah stalno zmanjševal (leta 2003 je znašal še 35,6%, leta 2007 pa le še 30,6%). Hkrati pa se je povečeval delež prispevkov pravnih oseb od 84,8% leta 2004 na 86,8% v letu 2008, kar je razbremenjevalo državni proračun in tudi s te strani dodatno potrdilo ugotovitve, da pokojnine zaostajajo za plačami (prispevki se namreč gibljejo podobno kot plače). Tako stanje na področju pokojnin je še omogočilo, da je proračun »privarčeval« na račun pokojnin v času od leta 2004 do 2007 198,2 milijona EUR, kolikor znaša razlika med proračunskimi obveznostmi in dejanskimi vplačili v pokojninsko blagajno. V letu 2007, ki naj bi bilo za proračun eno najuspešnejših, pa so tako privarčevana sredstva znašala kar 96,6 milijonov EUR plus vplačila presežka prihodkov nad odhodki (cca 450.000 EUR za leto2007), ki jih ZPIZ vsakoletno nakazuje državnemu proračunu po 233. in 234. členu ZPIZ.

Kljub ugodnim gospodarskim razmeram in stanju državnega proračuna, pa je bilo to leto za upokojence eno izmed najslabših z vidika razmerij pokojnine-plače. Tudi pokojninska blagajna je v času konjunkture izšla brez rezerv in brez presežkov.

3. Razmerja med pokojninami in plačami
Delež pokojnin v plačah se je (z izjemo dveh let) stalno zmanjševal, ne le zaradi 151.čl. ZPIZ- 1 in 2 ( pokojninska osnova se znižuje od 85% pred reformo, na 72,5% po njej, kar zmanjšuje valorizirane zneske, ob prvi uskladitvi, za cca 0,5 do 0,6%), temveč predvsem zaradi nespoštovanja načela pokojnine-plače.
V obdobju veljavnost ZPIZ-1 se je delež pokojnin v plačah znižal od 68,5% v letu 1999 na 64,5% v letu 2004, v obdobju veljavnosti ZPIZ-2 pa od 64,5% v letu 2004 na 61,6% v letu 2008.

Zaradi neusklajenosti pokojnin z rastjo plač, so bili upokojenci v celotnem obdobju veljavnosti ZPIZ-1 in ZPIZ-2 prikrajšani za več kot eno milijardo EUR.

Vzroki za taka nesorazmerja so zlasti naslednji:
a/ v obdobju veljavnosti ZPIZ-1 (2000 – 2004)
zapleteni in težko razumljivi mehanizmi usklajevanja, ki so se menjavali, niso dopuščali poračunavanja za nazaj. Pa tudi čl. 150. zakona (ki je temeljni člen za usklajevanje) eksplicitno ni zahteval doslednega usklajevanja (»v posameznem letu sme stopnja rasti pokojnin doseči največ stopnjo rasti povprečnih plač«).

b/ v obdobju ZPIZ-2 (2005 – 2008):
novelirani 150.čl. (1) ZPIZ je eksplicitno izrazil načelo pokojnine- plače t.j. »da se pokojnine usklajujejo glede na rast povprečnih mesečnih plač«.
V nadaljevanju pa se zakon od tega načela odmika predvsem s skrajšanjem obdobja poračunavanja valorizacijskih razlik in z uvajanjem omejitev ( formula za jesensko usklajevanje pokojnin je limitirana z jesensko projekcijo), predvsem pa z dopustitvijo dejanj, ki so izmaličila načelo pokojnine – plače. Vpliv teh dejanj bi morali pravočasno nevtralizirati, a ni zato obstajala politična volja odgovornih organov.

Tako je ZPIZ-2 v l. 2005 s prehodnimi določbami skrajšal septembrsko uskladitev šele od 1.oktobra istega leta dalje, februarsko uskladitev pa z odstavkom (3) 150.čl., od 1.januarja leta, v katerem se izvaja uskladitev.

Največja odstopanja od načela pokojnine – plače in njihovega usklajevanja, pa so povzročila dejanja, ki niso imela s pokojninami vsebinsko nič skupnega, so pa na usklajevanje vplivala občutno in negativno. Gre za spremenjeno metodologijo ugotavljanja plač, ki naj bi služila le statističnim potrebam in za spremenjeno dohodninsko zakonodajo, ki je zmanjšala februarsko valorizacijsko stopnjo v letu 2007 kar za 2 odstotni točki (kar letno znese prek 60 milijonov EUR letnega izpada pokojnin).

Najnovejši podatki o plačah in pokojninah za leto 2008 nakazujejo, da so se spremenile okoliščine, ki vplivajo na razmerja pokojnine – plače. Dohodninska zakonodaja je v letu 2007 najbolj odločilno vplivala na poslabšanje razmerij med pokojninami in plačami zaradi hitrejše rasti neto plač od bruto plač, ki so sicer podlaga za usklajevanje pokojnin. Na nižjo rast bruto plač od ocenjene pa je vplivala tudi finančna kriza, ki se je med drugim odrazila v zmanjšanju decembrskih plač nasproti prejšnjemu mesecu istega leta (bruto plače indeks 94, neto pa indeks 95,6).

Sklepne ugotovitve:
Vsi primerljivi in veljavni podatki, ki sledijo iz razmerij med pokojninami in vrednostmi in ki se nanje vzročno posledično vežejo, kakor tudi primerjave z evropskimi državami nakazujejo, (da so pokojnine podobno pa tudi vsi socialni prejemki) v RS pod evropskim povprečjem in celo z negativnim trendom deleža v BDP ter da te niso ogrožale stabilnost javnih financ, temveč obratno. Pokojnine so prispevale pomembni delež v prid stabilnosti in vzdržnosti javnih financ. Slednje z izpolnjevanjem 151.čl ZPIZ , še bolj pa »prihranki«, ki so bili posledica ne uresničevanja načela vezave pokojnin na rast plač.

Novelirani ZPIZ iz leta 2005 in že ugotovljena spremljajoča, bolj ali manj prikrita, delovanja, so gmotni položaj upokojencev z vidika razmerij pokojnine – plače poslabšala, kar je razbremenilo državni proračun na škodo upokojencev in celo omogočilo, da je državni proračun vplačal v pokojninsko blagajno manj od sprejetih obveznosti.

Spričo ugotovljenega položaja pokojnin je povsem upravičena zahteva, da se POKOJNINE NE ZAMRZNE in da se zaustavi nadaljnje zmanjševanje deleža pokojnin v plačah ter, da se postopoma zagotovi, da bo ta delež znašal 65% skupnih povprečnih pokojnin v plačah, kot to zahteva » Memorandum Vladi RS z dne, 9.12.2008. »

Podpredsednik ZDUS       Predsednica ZDUS
Mirko Miklavčič,               dr. Mateja Kožuh Novak, dr. med.
Ljubljana, september 2009