Vsako leto 21. oktobra po svetu obeležujemo Svetovni dan jabolk, ki ga je leta 1990 razglasila britanska okoljevarstvena organizacija Common Ground. Z njim je želela opozoriti na pomen jabolka kot enega najstarejših in najbolj vsestranskih sadežev, ki že tisočletja spremlja človeka, tako v prehrani kot tudi v kulturi in zdravju. Jabolko ni le sadež, temveč simbol domačnosti, narave in tradicije.
Jabolko – sadež zdravja in simbol jeseni
»Eno jabolko na dan odžene zdravnika stran,« pravi star angleški pregovor, ki ima precej znanstvene podlage. Jabolka vsebujejo vlaknine, vitamin C, kalij, antioksidante in številne druge koristne snovi. Pomagajo uravnavati prebavo, znižujejo raven holesterola, krepijo imunski sistem ter poskrbijo za občutek sitosti, ne da bi preveč obremenila telo s kalorijami.
Poleg tega jabolko spada med najbolj naravno prenosno hrano – ne potrebuje embalaže, je trajno, osvežujoče in primerno za vsak žep. Mnogi ga povezujejo z vonjem domače kuhinje, pečenih zavitkov, mošta ali svežega soka, ki nas vračajo v otroštvo in spomine na jesenske dni.
Slovenska jabolka – bogastvo domačih sadovnjakov
Čeprav je jabolko pogosto na naših mizah, je stopnja samooskrbe s sadjem v Sloveniji še vedno nizka. Lani je znašala le 27 odstotkov, kar pomeni, da več kot dve tretjini sadja uvozimo. Leta 2000 je bila samooskrba kar 66-odstotna, a se je do leta 2021 znižala na zgodovinskih 14 odstotkov.
V slovenskih sadovnjakih je leta 2024 raslo 6,2 milijona jablan – večina v intenzivnih nasadih (93 %), kjer so pridelali skoraj 51.000 ton jabolk, medtem ko so kmečki, ekstenzivni sadovnjaki prispevali še približno 17.000 ton. Letina pa je, kot vedno, močno odvisna od vremena, saj pozebe, suše ali neurja pogosto vplivajo na količino in kakovost pridelka.
Uvoz, izvoz in vrednost jabolka
Slovenija več jabolk uvozi, kot jih izvozi. Lani smo jih iz tujine pripeljali 17.318 ton v vrednosti 8,4 milijona evrov, največ iz Hrvaške. Izvozili pa smo 12.452 ton, predvsem v Avstrijo, v vrednosti 4,6 milijona evrov.
Cena jabolk v trgovinah je bila v povprečju 1,49 evra za kilogram. S povprečno mesečno plačo bi si lahko privoščili več kot 1.000 kilogramov jabolk, kar je več kot dvakrat več kot pred tridesetimi leti. Preprosto povedano: za kilogram jabolk je bilo treba lani delati okoli deset minut.
Jabolko v naših krajih in imenih
Ljubezen do jabolk se v Sloveniji kaže tudi v imenih krajev. V občini Zagorje ob Savi najdemo naselje Jablana, v občini Kidričevo pa Spodnje in Zgornje Jablane, kjer skupaj živi 545 prebivalcev. Tudi dve ulici nosita sadjarsko ime – Med sadovnjaki v Mariboru in Ob sadovnjaku v Račah – Framu, kjer skupaj prebiva 47 ljudi. Ti drobni jezikovni spomini pričajo, kako globoko je jabolko vtkano v našo pokrajino in kulturo.
Svetovni dan jabolk nas spodbuja, da posežemo po domačih sortah, podprimo slovenske sadjarje in ohranimo pestro biotsko dediščino naših sadovnjakov. Stare sorte, kot so carjevič, bobovec, krivopecelj ali jonatan, niso le okusne, ampak tudi del naše identitete.
Naj bo torej 21. oktober priložnost, da si vzamemo trenutek za preprost užitek – ugriz v sveže, hrustljavo jabolko. Simbol zdravja, dela slovenskih rok in naravne bogatije, ki jo velja varovati.
Vir: SURS
