Preberite si tudi drugi del prispevka München je Monakovo.
Redkokdo pozna arhaično slovensko ime za München: Monakovo. Slednje danes ni več v splošni rabi, etimološko pa nima nobene zveze s siceršnjim izvorom imena mesta, ki je nastalo pri benediktinskem samostanu ob reki Isar. Mönch je nemški izraz za meniha, zato München. Prvič so ga omenili v 12. stoletju, ko so na solni poti, ki je s Solnograškega vodila proti severu, zgradili most z mitnico. Iz nekoč tranzitnega kraja se je do danes razvilo mesto presežkov.
München je po površini prvo, po številu prebivalcev pa tretje največje nemško mesto, že od nekdaj pa je tudi prestolnica dežele Bavarske. Nemci so ga skupaj s Hamburgom ocenili za najlepše domače mesto. Skozi zgodovino je bilo eno od najpomembnejših središč umetnosti: v 15. in 16. stoletju renesanse, kasneje pa baroka in rokokoja. München v središču tradicionalno konzervativne katoliške Nemčije je bil v sicer protestantsko močni Nemčiji središče protireformacije, ki je bila silno močna tudi v sosednjem Salzburgu, o katerem ste lahko brali v lanskoletni junijski številki revije.
Zgodovinsko gledano je bilo mesto pomembno že od svojega nastanka dalje. Že dvajset let po prvi omembi so ga utrdili in kmalu je zavladala rodbina Wittelsbachov, ki se je na oblasti obdržala vse do konca 1. svetovne vojne. Iz te bavarske plemiške rodbine so nemški knezi izvolili tudi dva kralja Rimsko-nemškega cesarstva.
Nekoč obzidano mesto
München je nekoč obdajalo obzidje, od katerega so danes ostala samo tri vrata: Isartor na jugovzhodu, Sendlinger Tor na jugozahodu in najbolj znana, Karlstor, na zahodu najstarejšega dela mesta. Vrata so postavili že v 13. ali 14. stoletju, današnje ime pa so dobila po prenovi, ki jo je konec 18. stoletja zahteval bavarski elektor Karl Teodor. Sčasoma so po njem poimenovali tudi trg, Karlsplatz. Ker elektor med ljudstvom ni bil priljubljen, domačini trgu še danes pravijo enostavno Stachus.
Na trgu, kjer sta tudi postaji podzemne in »navadne« železnice, dominira Sodna palača, dobrih sto metrov severneje pa je münchenska borza. Skozi Karlova vrata se lahko po peš coni podamo proti dobrih 5 minut hoje oddaljenem Marienplatzu, srcu bavarske prestolnice. Že kmalu na levi strani ceste preseneti menda največja renesančna cerkev severno od Alp. Pročelje cerkve Sv. Mihaela krasijo bronasti kipi, ki upodabljajo dinastijo Wittenbachov. Praktično nasproti cerkve ima svoje prostore Nemški lovski in ribolovni muzej, čeprav bolj priporočam obisk živih zverinic v münchenskem živalskem vrtu Hellabrunn.
Igra zvonov
Ena od zgradb, ki bi jih moral s fotografije spoznati vsak popotnik, je Frauenkirche ali Katedrala naše blagoslovljene Gospe s točno 99 metrov visokima zvonikoma, ki postavljata cerkev na mesto druge najvišje münchenske zgradbe. Tako bo tudi ostalo, saj pred leti sprejet mestni odlok določa, da nobena novogradnja ne sme presegati višine sto metrov. Zanimivi sta kupoli na vsakem od zvonikov, ki so ju na vrh postavili dobrih trideset let po posvetitvi cerkve, leta 1525. Cerkev lahko med svoje zidove sprejme, pozor, kar 20 tisoč duš! Južni stolp z razgledno ploščadjo nudi turistom odličen razgled nad mestom in vse do Alp, ki so od Münchna oddaljene le 50 kilometrov.
Zvonika Gospejine cerkve nista osamljena. Le nekaj korakov stran se v nebo dviga 85 metrov visok stolp Nove mestne hiše (Neues Rathaus), ki zaznamuje münchenski trg z verjetno najdražjimi mestnimi kavarnami, Marienplatz. Mestno hišo so dogradili leta 1908, toda trg je bil münchensko središče že od začetka mestne zgodovine. Današnje ime pa je dobil šele 500 let po svojem nastanku, ko so na njem v čast konca švedske okupacije postavili Marijin stolp (Mariensäule). Nova mestna hiša je nadomestila Staro (Altes Rathaus), ki na vzhodnem delu trga stoji od začetka 14. stoletja. Za milijonsko mesto bi bila enostavno premajhna.
Münchenski Glockenspiel na Novi mestni hiši je bržkone med najbolj znanimi na svetu. Oglasi se ob enajstih, poleti pa tudi opoldne, ko vemo, da so se bele klobasice že pokvarile, in ob petih popoldne. Na stolpu je postavljenih 43 zvoncev in 32 figuric v naravni velikosti, v približno četrt ure dolgi predstavi pa predstavijo dve bavarski zgodbi. Za zaključek zapoje petelin; trikrat zakikirika.
[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=v439a9CsOvA[/youtube]
Javni promet
http://mvv-muenchen.de
Münchenska mreža javnega prometa je med najboljšimi v Evropi. Podjetje MVV (Münchner Verkehrs- und Tarifverbund) upravlja tako s tramvaji in avtobusi, kot tudi s podzemno železnico (U-Bahn), ki deluje na ožjem mestnem območju, in železnico (S-Bahn), ki je namenjena povezavi s predmestji. Cena je določena glede na mestne obroče, za katere vozovnica velja, turistom so zanimive dnevne, tridnevne in tedenske vozovnice. Na voljo so vozovnice za eno osebo ali za skupine odraslih do pet oseb, ter dnevna otroška vozovnica, ki velja za vse obroče.
München City Tour Card
München CityTourCard je obiskovalcem Münchna namenjena kartica, ki združuje vozovnico za vse oblike javnega prevoza in popustno kartico za številne turistične atrakcije, tudi v nekaterih gostinskih lokalih in trgovinah. Na voljo je v šestih različicah:
Za posameznike:
• enodnevna za notranje območje mesta stane 9,80 evra
• trodnevna za notranje območje mesta stane 18,80 evra
• trodnevna za celotno mestno območje stane 29,50 evra
Za skupine do pet oseb:
• enodnevna za notranje območje mesta stane 16 evrov
• trodnevna za notranje območje mesta stane 29,90 evra
• trodnevna za celotno mestno območje stane 48 evrov
Poleg kartice dobite letak z informacijami o popustih, zemljevidom mestnega središča in načrtom prog javnega prometa. Kartica je na voljo na prodajnih avtomatih na železniških, podzemnih, tramvajskih in avtobusnih postajah ter v turističnih informativnih centrih. Več informacij je na voljo na spletni strani www.citytourcard.com.
