Sprememba socialnega omrežja pri starostniku

Natečajna komisija je odločila, da si je prvo mesto zaslužila META NOVAK, študentka sociologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Naslov dela: Sprememba dejanskega in aktivnega socialnega omrežja med letoma 1987 in 2005 pri starostniku.

Spletni portal www.zl.webinarji.eu nagrajeno delo objavlja v skrajšani obliki. Že vnaprej pa se opravičujemo zaradi daljše dolžine teksta. Hkrati pa upamo, da se boste »hrabro in z veseljem prebili« skozi zanimiv tekst Mete Novak.

Analiza socialnih omrežij postaja vse bolj uporabljeno orodje za analizo različnih družbenih pojavov. V nadaljevanju na podlagi študije primera spremljamo spremembo dejanskega in aktivnega socialnega omrežja med letoma 1987, v obdobju tranzicije, in 2005 pri starostniku.

Najpomembnejši vidik raziskovanja socialnega omrežja je povezan s področjem socialne opore. Najsplošneje socialno oporo opredelimo kot občutek pripadnosti ter sprejemanja in skrbi pomembnih drugih, kot vsoto vseh dobrodejnih občutkov, ki pozitivno vplivaj na počutje in zdravje človeka, ne glede ali je oseba pod stresom ali ni (Kogovšek in Ferligoj 2003, Rogelj in drugi 2004). Predvsem je dejavnik zaščite pred stresnimi dejavniki in okoliščinami v življenju. Vključuje pomoč pri konkretnih nalogah, učenju spretnosti, vodenju, zagotavljanju materialnih sredstev in socialnih stikih, ki so sami sebi namen ali prijetno preživljanje prostega časa (Rogelj in drugi 2004).

Na osnovi teoretičnih opredelitev in empiričnih študij se je s sčasoma oblikoval konsenz, da je socialna opora večrazsežni pojem, ki ga lahko razdelimo v štiri večje razsežnosti. Instrumentalna ali materialna opora se nanaša na pomoč v materialnem smislu. Kot je izmenjava materialnih uslug, manjših storitev, denarja ter izpolnitev navadnih obveznosti. Osebe, ki zagotavljajo materialno oporo pomenijo običajno manj stabilni del posameznikovega osebnega omrežja, saj materialno oporo zagotavljajo specializirane osebe, ki za posameznika niso nujno osebno pomembne in so zamenljive.

Informacijska opora se nanaša na informacije, ki jih anketiranec ponavadi potrebuje ob kakšni večji življenjski spremembi. Rabi pri blaženju stresa, ki ga povzročajo razni konflikti. Pomembna je pri definiranju, razumevanju ter reševanju problemov. To oporo zagotavljajo osebe, ki so tesno povezane s posameznikom. Emocionalna opora je pomoč ob večjih ali manjših življenjski krizah. Običajno jo zagotavljajo osebe, ki so s posameznikom močno in intimno povezane. Takšni odnosi so tako trajnejši in tudi manj variabilni. Druženje predstavlja socialno oporo v obliki neformalnega občasnega druženja, prostočasno preživljanje aktivnosti z drugimi. Zagotavlja občutek pripadnosti in izpolnjuje potrebo po socialnih stikih. (Hlebec in Kogovšek 2003, Kogovšek in drugi 2003, Zemljič in Hlebec 2001).

V skladu z konsenzom je bil oblikovan Antanuccijev vprašalnik, ki smo ga uporabili pri naši analizi. Socialno omrežje smo tako merili s pomočjo treh koncentričnih krogov. Tretji krog meri informacijsko-instrumentalno omrežje in enači vezi s specifično vlogo, ki jo ima ego od alterja. Socialno omrežje sovpada z drugim koncentričnim krogom, običajno gre za recipročne odnose, ki so bolj osebni kot v tretjem krogu, vendar še ne nujno intimni. Notranji krog sovpada z emocionalno- intimnim omrežjem, kjer so alterji, ki so egu najbližje (Podreberšek 2005).

Obdobje tranzicije med letom 1987 in 2005
V letu 1987 in 2002 sta bili opravljeni dve raziskavi o socialnih omrežjih ljudi. Čas, ki je sledil letu 1987, je bilo znamenje prehoda in tranzicije. Ključne so bile predvsem institucionalne spremembe, ki so v politični sferi potekale kot prehod demokracije, v gospodarski sferi kot prehod v tržno gospodarstvo, v sferi socialne politike kot prestrukturiranje države blaginje in privatizacija socialnih storitev. Z obravnavanjem socialnih omrežij pa težišče pozornosti premestimo s formalnih institucij na druge družbene okvirje, predvsem na vmesni prostor med formalnimi institucijami in zasebno sfero. V obdobju prehoda, ko se na področju kakovosti življenja dogajajo številne spremembe, pojavljajo nova tveganja in odpirajo nove dileme, se tako zdi umevna tudi večja potreba po socialnih omrežjih kot oblikah pomoči, združevanja, predelovanja informacij in odločanja (Mandič in Hlebec 2005).

Času kolektivno občutene negotovosti je tako ustrezal kolektivni način urejanja emocij. Ljudje so iskali kolektivno oporo, ki so jo nudili intenzivnejši stiki z bolj razpršenimi viri opore. Takšni spontani družbeni stiki in interakcije so ustvarjali občutek doseganja lastne varnosti in emocionalne opore (Šadl 2005). Za emocionalno oporo so se posamezniki obračali predvsem na partnerja in prijatelje, vendar tudi na več drugih oseb kot so sodelavci, sosedje in sočlani kakšne organizacije. Leta 2002 pa se že kaže zmanjševanje neformalnih virov opore. Trojica partner-prijatelji-otrok ob hkratnem zmanjšanju vezi z sodelavci, osebami iz različnih interesnih organizacij in sosedi se kaže na izrazit obrat v najožjo intimo, kar je razvidno tudi pri starostnikih. Zapiranje v ožje intimne kroge in močne emocionalne vezi s člani teh krogov v letu 2002 lahko razumemo kot strategijo, s katero ljudje reducirajo kompleksnost in negotovost novega reda (Šadl 2005).

Starostniki in socialna opora
Starostniki so brez dvoma posebna, drugačna skupina prebivalstva, ki potrebuje posebno skrb (Bitenc 2003). Preučevanje socialnih omrežij starostnikov pa je zaradi podaljšane življenjske dobe in naraščajočega deleža starejših vse bolj pomembno (Hlebec 2003). Samostojno življenje se povezuje s stopnjo kakovosti življenja, kar pomeni, da starostnik ostane aktiven znotraj skupnosti. Rezultati številnih raziskav kažejo na pozitivno povezanostjo med kakovostjo socialnega neformalnega omrežja in različnimi razsežnostmi vsakdanjega življenja.

Pomembno vlogo igra vpetost v omrežja socialne opore, saj slednja pomaga starejšim pri vsakdanjih življenjskih opravilih, nudi lahko fizično in materialno pomoč ter emocionalno oporo in omogoča socialno integracijo starostnika v družbo (Filipović, Kogovšek in Hlebec, 2005). Oseba se v večjem omrežju počuti bolj varnega, njegovo počutje je boljše, posledično je tudi zdravje boljše.

Pri starostnikih pa večja velikost omrežja dejansko pomeni predvsem več oseb za pomoč; ne le dober občutek (Bitenc 2003). Pri izmenjavi socialne opore se tudi starostniki v veliki meri obračajo na neformalna socialna omrežja (Hlebec 2003). Omrežja starostnikov so nehomogena predvsem glede na starost, izobrazbo in delovni status. Najpomembnejši vir socialne opore starejšim predstavljajo njihovi družinski člani (Filipović, Kogovšek in Hlebec 2005).

S starostjo se nekoliko zmanjšuje pogostost interakcij s člani omrežja (Filipović, Kogovšek in Hlebec 2005). Starejše osebe naj bi imele manjša socialna omrežja. Tako Marsden kot Igličeva ugotavljata, da velikost socialne mreže monotono pada z anketirančevo starostjo, pri čemer upada povprečno število sorodstvenih vezi in narašča pomembnost sosedskih vezi (Filipović, Kogovšek in Hlebec 2005, Bitenc 2003). Sosedje so namreč osebe, ki so starostniku najhitreje dostopne zaradi geografske bližine. Antonuccijeva in Akiyama pa nasprotno ugotovita, da se velikost socialnega omrežja s starostjo ne spreminja statistično značilno. Ugotovila sta, da se število bližnjih vezi s starostjo celo povečuje (Bitenc 2003).

Analiza socialnega omrežja opazovane osebe
Pri analizi sem uporabila podatke, ki sem jih pridobila s terenskim delom s pomočjo standardiziranega anketnega intervjuja in poglobljenega intervjuja. Primerjam rezultate, ki sem jih dobila za leto 1987, ko je bila anketiranka stara 53 let in rezultate za leto 2005, ko je anketiranka stara 71 let. S pomočjo analize rezultatov in primerjavo s teorijo bom odgovorila na raziskovalno vprašanje: So spremembe v socialno omrežju anketiranke med letoma 1987 in 2005 rezultat »tranzicijskega prehoda« (Mandič in Hlebec 2005) ali večji »življenjskih sprememb« (Hlebec in Kogovšek 2003).

Številni teoretiki so ugotavljali, da imajo starejše osebe manjša socialna omrežja. Naši rezultati pa se bolj ujemajo z ugotovitvami Antonuccijeve in Akiyama, ki opozarjata, da se število bližnjih vezi s starostjo povečuje. Omrežje naše opazovane osebe se je v obdobju tranzicije povečalo, kar je pokazala tudi primerjava rezultatov raziskave 1987 in 2002. Večja velikost omrežja v starosti pa pomeni več oseb na katere se lahko anketiranka zanese.

Zmanjšalo se je predvsem število oseb v tretjem koncentričnem krogu, kjer se nahaja predvsem informacijsko – instrumentalno omrežje. Slednje je značilno za tranzicijsko obdobje, ko je prišlo do obrata v intimo. Kakor tudi za osebe, kot naša anketiranka, ki se je v tem obdobju upokojila in so se ji s tem zmanjšale možnosti vzpostavljanja novih znanstev in druženja z nesorodniki. Hkrati se je povečal drugi krog z vključitvijo vnukov v omrežje socialne opore. Notranji koncentrični krog, kjer se članstvo le redko spreminja in ki sovpada z emocionalno-intimnim omrežjem, se po velikosti ni spremenil.

Število opor, kjer ima naša oseba manjšo izbiro, se je s starostjo zmanjšalo. Pri določanju lastnosti omrežja starostnika je pomembna tudi večrazsežnost tako imenovana multipleksnost ljudi in odstotek specialistov v omrežju, ki nudijo eno samo vrsto socialne opore. Število vezi in njihova recipročnost leta 2005 se je povečala, kar zagotavlja naši anketiranki večjo verjetnost zagotavljanja opore. Recipročnost uslug, ki označujejo vez, so eden od kazalcev močnih vezi. Močne relacije z razliko od šibkih zadovoljujejo različne funkcije. Med leti se odnosi vzajemnosti pri posameznih osebah niso znatno spremenili. Vzajemnejši odnosi so torej z ženskami, s katerimi ima pogostejše stike. Velik del emocionalne opore namreč nudijo ženske. Obratno pa se ženske praviloma ne obračajo po emocionalno oporo na moške. Kar se kaže tudi v tem primeru.

Leta 2005 se je znatno povečalo število sorodnikov. Vzrok za to je prisotnost vnukinj v omrežju, ki leta 1987 še ni bilo v omrežju. Ta sprememba je lahko posledica življenjske spremembe- rojstvo. Delež širše in ožje družine se v letih ni spremenil, saj ni prišlo do večjih sprememb (npr. smrt). Zmanjšal se je delež prijateljev. Tu moramo opozoriti, da se je delež prijateljev dejansko zmanjšal, vendar ni ničen. Prijatelji, ki so v tretjem krogu niso namreč med prvimi 10 navedenimi osebami, izrinili so jih v tem času rojeni vnuki. Zmanjšanje prijateljev je predvsem posledica upokojitve. Največ stikov s prijatelji in sodelavci imamo namreč v delovno aktivni dobi. Velik delež sorodstvenih vezi v omrežju predstavlja tudi bolj gosto omrežje, saj se večina alterjev med seboj pozna. Gostejše omrežje je lažje vzdrževat, omogoča večjo stopnjo socialne opore, manjšo stopnjo stresnosti in je lahko zanesljivejši vir pomoči. Hkrati pa ne omogoča dostopa do novih, alternativnih virov pomoči.

Več kot polovica akterjev iz omrežja naše opazovane osebe živi v drugem kraju, kar pomeni težje takojšnje zagotavljanje opore ob potrebi. Sklepamo lahko, da so geografsko bližji alterji ob nenadni pomoči bolj obremenjeni, saj se anketiranka verjetno zaradi njihove geografske bližine prej obrne nanje. Geografska oddaljenost ni dejavnik razporeditve alterjev po koncentričnih krogih, saj so v prvem krogu prisotni tudi alterji, ki so bolj geografsko oddaljeni. Število let poznanstva se je med letoma povišalo. Vzrok zato bi lahko iskali v podobnosti sestave omrežij v obeh letih.

Osebe, ki so bile v omrežju prisotne že leta 1987 in so prisotne tudi leta 2005, z leti podaljšujejo poznanstvo. Daljše poznanstvo predstavlja daljšo zgodovino dejanj opore kar ustvari percepcijo relativno visoke razpoložljivosti opore.

Leta 2005 manjši delež oseb, s katerimi ima oseba vsako dnevne stike. Kar je za starejšo osebo, ki bolj potrebuje socialno oporo manj ugodno. Zmanjšali so se vsako dnevni stiki z osebami v prvem krogu. So se pa hkrati povečali vsako dnevni stiki z osebami v drugem krogu. Pozitivno je, da anketiranka z vsemi prvimi 10 člani omrežja ohranja vsaj tedenske stike. Kar je z vidika nudenja socialne opore, vsekakor nezanemarljivo. Pogosti stiki ustvarjajo močne vezi, ki zagotavljajo večjo in stabilnejšo oporo. Čeprav so je leta 2005 zmanjšal delež vsako dnevnih stikov, so tudi tedenski stiki dovolj pogosti, da situacija ni zaskrbljujoča.

Med leti ni večje razlike. Leta 2005 ima oseba, večja raznovrstnost pri informacijski opori in malo manjšo pri druženju. Zmanjšala se je opora partnerja. V letu 1987 je bil partner naveden največkrat pri emocionalni opori. Leta 2005 se je njegova opora malo zmanjšala, hkrati pa ne izstopa več toliko. Enako količino opore nudijo tudi druge osebe. So pa v omrežju največkrat omenjeni ožja in širše družina pa tudi prijatelji. Posamezno oporo nudijo različni alterji, kar zagotavlja večjo verjetnost nudenja opore in manjšo obremenjenost posameznega alterja. Oporo nudijo zgolj neformalni viri.

Sklep
Socialno omrežje naše anketiranke je veliko in gosto, saj se večina alterjev v omrežju pozna. Vezi so relativno močne, ker ima anketiranka z vsemi najmanj tedenske stike. Omrežje je glede na delovni status in starost kar heterogeno. Glede spolne sestave je omrežje precej homogeno. Zelo majhen delež pa predstavljajo nesorodstvene vezi. Oporo nudijo zgolj neformalni veri pomoči.

Socialno omrežje se je pokazalo kot precej stabilno. Med leti je prišlo do manjših razlik. Odločilen je upad prijateljev in kolegov v omrežju ter povečanje omrežja z vnuki. Zato sklepam, da je bil glavni vzrok za spremembe v omrežju življenjske spremembe in ne toliko posledica tranzicije. Čeprav se oseba na podlagi dejanskega omrežja leta 2005 manj opira na partnerja, pa se na podlagi aktivnega omrežja nanj precej bolj opira kot leta 1987. Opazimo lahko obrat v intimo, vendar je k temu lahko pripomoglo tudi dejstvo, da so se zaradi upokojitve zmanjšali stiki s kolegi in odselitev hčerke. Partner je tako oseba s katero ima anketiranka največ stikov in ji je tudi geografsko najbližje. Kot odgovor na naše raziskovalno vprašanje se tako bolj kaže, da so rezultat za spremembe v socialnem omrežju naše anketiranke med letoma 1987 in 2005 življenjske spremembe, vendar vpliva tranzicije ne moramo popolnoma izničiti.

Esej je napisan na podlagi seminarske naloge z naslovom  Sprememba dejanskega in aktivnega socialnega omrežja med letoma 1987 in 2005 pri starostniku pri predmetu Socialna gerontologija pod mentorstvom izrd. prof. Valentine Hlebec leta 2006.