Mogoče pa lahko ostaneva prijatelja?

Ko zaključim neko zgodbo, zaprem knjigo in je ne prebiram več. Če je bil roman, novela ali zgolj črtica napisana z občutkom, če je bila zgodba dobra ter dinamična in njen razplet ni razočaral, potem sporočilo v meni pusti sled. Z njo živim in se včasih zavedno ali nezavedno vračam v koščke pripovedi, ki sčasoma bledi v luči nove povesti.

Slednje se seveda lotim obogaten s spoznanjem že prebranih. Ni mi vseeno, kaj se dogaja s to knjigo. Rad vem, da je nekje na varnem, da ji ne bo hudega. Upam, da jo danes bere nekdo, ki zna ceniti njeno sporočilo vsaj tako dobro kot jaz. Mogoče bo novi bralec celo sestavil drugačen konec. Sam pa v tej novi zgodbi nimam kaj početi.

Prijateljevanja z bivšimi dekleti mi nikoli niso šla v račun. Morda bi moral takšno prijateljstvo razumeti kot nadgradnjo nekega propadlega odnosa, ampak sam sem ga vedno razumel kot degradacijo. Mar res lahko kofetkam z osebo, s katero sem delil skupno streho ali celo sanje o družini in otrocih?

Res je, družine ne načrtuješ z vsakim partnerjem, mogoče je nikoli ne načrtuješ, vendar že zgolj spomin na ljubljenje pod tušem ali divji seks na zadnjem sedežu očetovega karavana pri meni zapira cel spekter možnih tem, o katerih bi se s to osebo lahko pogovarjal danes.

Moje izkušnje seveda še ne tvorijo pravila. Menda obstajajo pari, ki dobro funkcionirajo tudi po koncu partnerskega razmerja. Slednje dojemam kot nekakšen urbani mit. Slišal sem pripovedi, da obstajajo, vendar nikoli nisem videl, kako naj bi to izgledalo v praksi.

Na koncu se je namreč vedno izkazalo, da so bili za ‘prijateljstvom’ skriti drugi interesi. Izpostavil bi željo po ohranitvi spolnih stikov kot enega najbolj pogostih motivatorjev za vzdrževanje prijateljskih vezi.

Ampak, kot rečeno, morda ima kdo od vas drugačne izkušnje. Morda je nekdanji fant danes tvoj najboljši prijatelj in obratno. Sklepam, da je potrebno veliko discipline pri vzdrževanju (in omejevanju) takšnega odnosa. Prav tako je potrebna določena stopnja razumevanja s strani novih parterjev. Seveda pa je prijateljstvo v mnogočem odvisno od načina, na katerega se je predhodna veza končala in tudi od tega, kako sta partnerja funkcionirala pred njenim razpadom.

V vsakem primeru lahko zaključim, da ob razpadu partnerske veze, ki ni temeljila na spoštovanju in zaupanju, lahko pozabimo na ohranjanje prijateljskih vezi po njenem koncu.

Kaj pa obratno? Kaj se zgodi s prijatelji, ki končajo v postelji? Pomeni to konec, nov začetek, ali zgolj nova debata ob kavi?

Če govorimo o avanturah, imajo izleti v posteljo lahko precej visoko ceno. Ker smo z dobrimi prijatelji že tako ali tako močno povezani, je težko verjeti, da spolna izkušnja te vezi ne bi poglobila. Takrat se seveda pojavi želja po nečem, kar bo to prijateljstvo preseglo in v primeru, da ta želja ni vzajemna, se prijateljstvo znajde na hudi preizkušnji.

V trenutku ko je eden od prijateljev zaljubljen in mu drugi takšne naklonjenosti ne more vrniti, je prijateljstvo obsojeno na propad. Začnejo se težave, ki jih prej nista poznala. Pojavljata se neprijetna tišina in nerodnost, ni več sproščenosti, občutka varnosti, zaupanja in vsega tistega, kar znanca spremeni v prijatelja. Predno spiš s prijateljem ali prijateljico se moraš zavedati cene in biti hkrati pripravljen to ceno plačati.

Če sem glede prijateljstva, ki se dvigne iz pogorišča veze skeptičen, pa imam o ljubezni, ki nastane kot nadgradnja prijateljstva vseeno precej boljše mnenje. Govorim seveda o primeru, ko so občutki naklonjenosti vzajemni in sta oba pripravljena storiti korak dalje.

Argument ‘škoda je najinega prijateljstva’ pri meni enostavno ne drži vode in če je to edini razlog, iz katerega zavrneš partnerja, verjami, da boš svoje besede prej ali slej obžaloval-a.

Predhodno prijateljstvo v nobenem primeru ne more zagotoviti obstoja trajne ali srečne zveze. Vseeno pa dejstvo, da svojega partnerja dodobra spoznaš še predno se je pojavil interes po telesnih stikih, prinaša določeno prednost. Prijatelja namreč spoznaš v povsem drugačni luči kot potencialnega snubca. Spoznaš ga v vlogi, ki ne zahteva nastopaštva, pretvarjanja ali pretiranega dokazovanja.

Najpogostejša rak rana pri sklepanju partnerskih zvez pa je ravno neiskrenost na začetku. Slednja pogosto pelje v zveze, ki se ob bolečem spoznanju, včasih tudi leta kasneje, sesujejo kot hiše iz kart, te pa pod seboj velikokrat pokopljejo tudi povsem nedolžne žrtve.

Naj zaključim s citatom neznanega avtorja, ki je že mnogo pred mano zapisal misel, v kateri bo verjetno vsak spoznal košček resice: Da, ljubezen je slepa, prijateljstvo pa je tisto, ki ji zapre oči.