Razlikovati je treba med prehodno slabo voljo z žalostnim razpoloženjem in depresijo. Depresivni ljudje ne morejo prisiliti sami sebe, da bi se bolje počutili. Stanje se jim zdi brezizhodno in obupujejo na vsakem koraku. Simptomi se stopnjujejo, povečuje se tveganje za samomor.
Kdo lahko zapade v depresijo?
V depresijo lahko zapade kdorkoli. Nekateri so zanjo občutljivejši in dovzetnejši kot drugi. To velja zlasti za manj samozavestne in labilne osebnosti, ki gledajo na svet pesimistično. Depresija se pogosteje pojavlja v različnih generacijah iste družine, to pa kaže na dedovanje. Mnogi zapadejo v depresijo, kadar so čustveno prizadeti. Depresija se lahko kaže kot posledica načina življenja, stisk, žalovanja, odtujenosti ali neurejenih socialnih razmer. Pogosto postanejo depresivni tisti ljudje, ki trpijo zaradi kroničnih bolezni. Velikokrat pa tudi po akutnih dogodkih, npr. po prebolelem miokardnem infarktu.
Depresija je pogosto spregledana pri starejših. Visoka pojavnost depresije je pri starejših osebah v negovalnih ustanovah in domovih. Bolniki in svojci pri starostniku ne prepoznajo prikritih depresivnih simptomov. Prikrivajo depresivno razpoloženje, pritožujejo se nad strahom, tesnobo in telesnimi simptomi (glavobol, bolečine v trebuhu, tiščanje v prsih, nespečnost, utrujenost, zaprtost, ). Pri ženskah je pojavnost dvakrat pogostejša kot pri moških. Ženske se na težave odzivajo bolj čustveno, s prevzemom krivde in zapiranjem vase. Večino žensk spremljata v reproduktivnem obdobju razdražljivost in depresija. Razpoloženjske motnje se kažejo pred menstruacijo, ko se spremeni raven hormonov.
Kako se kaže depresija?
Depresija je bolezen z mnogimi obrazi. Najbolj pogosti simptomi, ki jih lahko opazimo pri bolniku z depresijo, so upočasnjenost, žalost, potrtost, nezainteresiranost. Človek je brez prave volje do česarkoli. Spremljata ga nemoč in občutek krivde. Je prestrašen, zaskrbljen in razdražljiv. Bolezen se lahko izraža v nespečnosti oz. drugi skrajnosti čezmernem spanju. Depresivni človek se izogiba stiku z ljudmi, išče samoto, zapira se vase. Zanemarja samega sebe in okolico, v kateri živi. Zmanjšan je seksualni nagon. Bolj ko depresija napreduje, tem bolj človek “tone”.
Zdravljenje depresije
Močna notranja napetost ali topa ravnodušnost z apatijo depresivnega človeka privede do meje, ko ne vidi več izhoda. Življenje konča s samomorom 15 odstotkov bolnikov z depresivno motnjo. Zoper takšna brezizhodna stanja je nujno potreben pravilen in pravočasen začetek zdravljenja.
Šentjanževka
Pri blagih do zmerno depresivnih stanjih so primerni pripravki šentjanževke (Hypericum perforatum). Šentjanževka je dobro raziskana zdravilna rastlina. Zdravilni učinek šentjanževke je: blagodejno delovanje na splošno počutje, zmanjšana potrtost in izboljšano razpoloženje človeka. Ugoden učinek zdravljenja je pričakovati po 14 dneh jemanja zdravila. Če v nekaj tednih ni znakov izboljšanja, je potreben posvet pri zdravniku.
Antidepresivi
Antidepresivi so učinkovita zdravila, v uporabi so že več let. Poznani so triciklični antidepresivi, katerih uporaba se opušča zaradi nekaterih stranskih učinkov. Izpodrivajo jih novejši antidepresivi, ki nimajo kardiotoksičnih učinkov in jih bolniki bolje prenašajo, to so t. i. SSRI-antidepresivi. Mehanizem delovanja le-teh temelji na selektivnem zaviranju ponovnega privzema serotonina v možganskih nevronih.
Izbira antidepresivnega zdravila je odvisna od njegove učinkovitosti, varnosti in prenosljivosti. Relativno blagi stranski učinki antidepresivov, kot so glavobol, slabost, nespečnost ipd., lahko pacienta odvrnejo od jemanja zdravil, zato je treba zdravila uvajati postopno in dosledno upoštevati navodila. Optimalni učinek zdravljenja se pokaže pri antidepresivih šele po treh do šestih tednih. Bolnike je treba opozoriti, naj ne prenehajo z jemanjem zdravila, ko se pokažejo prvi znaki izboljšanja.
Krajše depresivne epizode je treba zdraviti od 6 do 12 mesecev. Ob ponovitvi depresije traja zdravljenje od 1 do 2 leti. Ob kroničnem poteku depresije pa je potrebna dosmrtna terapija.
Med pomembnejšimi interakcijami je treba omeniti sočasno jemanje antidepresivov in pripravkov šentjanževke. Prepovedano je tudi hkrati uživati alkohol in piti grenivkin sok.
Izhod iz krize
Vsak si lahko veliko pomaga sam, če se trudi spremeniti življenjske navade. Skrbeti je treba za svojo zunanjost in dobro počutje. Človek z depresijo se mora izogibati samote. Poiskati mora užitke, ki mu prinašajo zadovoljstvo. V tem obdobju se mora izogibati visoko zastavljenim ciljem in sprejemanju pomembnih življenjskih odločitev. O svojih težavah naj spregovori svojim najbližjim. Odganjati mora črne misli in misliti pozitivno.
