Grožnje o dvigu morske gladine, vedno pogostejših naravnih nesrečah, manjšem pridelku in izumrtju cele vrste živalskih vrst so znane. Cene nafte se dvigajo, sonce postaja vedno bolj neprijazno, dokumentarci o lačnih severnih medvedih vse številčnejši. Seveda obstajajo različne pobude na globalnih in lokalnih ravneh, a kaj lahko naredi vsak posameznik, da se bo jutri nekoliko bolje počutil v svoji koži?
1. Vsak dan iz trgovine prinesemo celo goro embalaže, med katere spadajo tudi tiste majhne plastične vrečke, ki jih dobimo zastonj. Namesto da spravite kumaro in papriko v ločeni vrečki, ju spakirajte skupaj.
2. Če vsakokrat znova na blagajni v trgovini kupite vrečko, si lahko omislite vrečko iz blaga, pleteno košaro ali celo cekar. Vsi trije pripomočki za nošenje so uporabni več kot enkrat, zato vam bo hvaležna tudi denarnica.
3. Vozite gospodarno in enakomerno. Uporabljajte menjalnik, vozite v višji prestavi (prestavljajte v višjo prestavo med 2000 in 2500 obrati), čim manj zavirajte oziroma težite k enakomerni vožnji in ne sedite v prižganem avtu na mestu. Poznavalci pravijo, da je prihranek bencina pri pametni vožnji precejšen.
4. Začnite že enkrat z vsaj osnovnim ločevanjem odpadkov; papir, steklo, plastenke in pločevinke. Tedenski sprehod do ekološkega otočka v bližini lahko posvetite tako ekologiji kot tudi svojemu zdravju.
5. Je mogoče, da je še kje kdo, ki si umiva zobe pri odprti vodi? Isto velja za miljenje rok ali telesa in britje. Zapiranje vode med temi opravili higiene je namreč nekaj, kar učijo že najmlajše v vrtcu.
6. Nobene potrebe ni, da vas poleti zebe, ker ste nastavili klimatsko napravo na prenizko temperaturo. 3 do 4 stopinje razlike je povsem dovolj, da vas ohladi, hkrati pa ne bo nevarnosti, da bi se zaradi prevelikih temperaturnih razlik prehladili.
7. Navadno žarnico smo zamenjali z varčno, vendar z njo naredimo več škode kot koristi, če jo potem, ko pregori, vržemo v smeti. Fluorescentne žarnice namreč vsebujejo živo srebro, ki je v naravi izjemno nevarno. Pravzaprav se lahko navadimo na preprosto dejstvo, da je potrebno nevarne odpadke (zdravila, baterije, ostanki čistilnih sredstev in barv) dvakrat letno zbrati na kup in odnesti do zato namenjenega zabojnika.
8. Kopica električnih naprav, ki jih imamo v stanovanjih, služi predvsem udobju, ki se mu ne želimo odpovedati. Vse naprave nam morajo biti na voljo takoj, ko si tega zaželimo. A vendar že preprosto ugašanje naprav, ki jih sedaj puščamo v pripravljenosti ter iztikanje adapterjev in polnilcev, ko jih ne potrebujemo, pomeni neverjeten energetski prihranek na globalni ravni.
[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=EDIP71Lviys[/youtube]
9. Voda za splakovanje WC školjke predstavlja tretjino porabljene vode v gospodinjstvu. Neznatna količina truda je potrebna, da pri mali potrebi porabite manj vode kot pri veliki. Večina WC kotličkov ima že vgrajen dvostopenjski izplakovalnik, starejši pa imajo možnost zaustavitve izteka vode.
10. S pojavom pralnih strojev človeštvo pere natančno in vztrajno, vedno usmerjeno k idealu popolne čistosti. Vsakodnevno pranje je sicer prijetno in udobno, a hkrati tudi nepotrebno in škodljivo za okolje. Z brisačami brišemo vodo iz čistega telesa, delamo v pisarnah, kjer se po enodnevnem nošenju naša oblačila ne umažejo, v postelji zaspimo stuširani in umiti kot še nikoli v zgodovini. Zgolj zato, ker je pranje tako prijetno in enostavno, še ne pomeni, da je tudi potrebno. In nenazadnje, ali ni mehčalec le ena kemikalija več, ki vas tesno objema skozi ves dan?
Skrb za okolje se nahaja precej visoko na lestvici zadovoljevanja potreb. Povsem nerealno je zahtevati varčne žarnice, manj agresivna čistilna sredstva in ekološko čistejše avtomobile od ljudi, ki živijo pod pragom revščine. A vendar večina zgoraj predlaganih ukrepov hkrati tudi varčuje. Dejansko je potreben le miselni preskok, da začnete z zelo malo dodatne energije uporabljati vzorce obnašanja, ki se vam bodo kmalu zazdeli popolnoma naravni.
In kaj bi lahko bilo bolj normalno od pospravljanja za seboj?