Kitajsko novo leto ali praznik pomladi

Koledarje delimo na tri tipe. Odvisno je od tega, katera časovna enota v koledarju je vodilna. Tako kot ves zahodni svet tudi v Sloveniji uporabljamo gregorijanski koledar, ki temelji na solarnih ciklih in je usklajen s tropskim letom, zato ga imenujemo tudi solarni koledar. V nasprotju z gregorijanskim koledarjem temelji islamski koledar izključno na menjavi luninih men in spada med lunarne koledarje. Tretji tip koledarja se imenuje lunisolarni koledar. To so koledarji, ki temeljijo na luninih ciklih. Ker pa pride do razhajanj s solarnimi cikli in je leto lunarnega koledarja po dnevih krajše od leta solarnega koledarja, vsakih nekaj let 12 lunarnim mesecem dodajo še dodatni 13. mesec. Med lunisolarne koledarje spada tudi kitajski koledar.

[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=pwYtLdmTTpU[/youtube]

Določanje posvetnih in verskih zadev

Koledarji želijo urediti posamezne časovne enote v neko celoto, ki bi kar najbolje ustrezala družbenemu življenju. So tudi zelo pomembna osnova za načrtovanje kmetijstva in lova, predvsem včasih so imeli pomembno vlogo tudi pri prerokovanju. Še danes pa so pomemben del ohranjanja in določanja verskih običajev in civilnih dogodkov. Tako se je gregorijanski koledar skozi zgodovino uveljavil kot mednarodni koledar za določanje raznih družbenih zadev. Za določanje raznih datumov, povezanih s prazniki pa se še vedno uporabljajo različni koledarji. Vsi vemo, da katoličani in pravoslavni verniki praznujejo božične in novoletne praznike v razmiku dveh tednov. Do te razlike pride ravno zaradi uporabe različnih koledarjev, s katerimi določajo praznike. Tudi specifika kitajskega koledarja je določena z uporabo ne-gregorijanskega koledarja.

Preden se posvetimo prazniku pomladi (kit. chunjie [čun đje] 春节 – chun pomeni pomlad, jie pa praznik), kot kitajsko novo leto imenujejo Kitajci, si poglejmo še kako se določi datum tega praznika. Postopek določanja datuma so določili v času dinastije Han 汉, ki je na Kitajskem vladala med letoma 206 pred in 220 po našem štetju. In sicer; vedeti moramo kdaj je drugi mlaj po zimskem obratu ali solsticiju.

Mlaj je položaj Lune, ko je le-ta v vodoravni liniji med Soncem in Zemljo. Ker je njena osvetljena stran obrnjena stran od Zemlje, je skoraj ne vidimo. Zato mlaju pravimo tudi prazna Luna.
Sončev obrat ali solsticij je trenutek, ko je Sonce opoldan v svojem zenitu (tj. navidezna točka, ki je pravokotno nad opazovalcem neba) na svoji najbolj severni ali najbolj južni točki. Sonce je na najbolj severni točki 21. decembra - takrat je zimski solsticij, ki velja za začetek zime. Poletni obrat ali solsticij pa je takrat, ko je Sonce na najbolj južni točki. Tako se poletje začne enkrat med 21. in 23. junijem, ko pride do takšne lege Sonca.

Poglejte na koledar in izračunajte, ali se zapodite na svetovni splet

Torej … kitajsko novo leto je vedno na 2. mlaj po zimskem solsticiju, kar je vedno enkrat med 22. januarjem in 19. februarjem. Pravilni datum lahko določimo tudi tako, da pogledamo kdaj je po zimskem solsticiju prva polna luna in potem od tega datuma odštejemo 14 dni. Če se nam zdijo prej opisani postopki preveč zapleteni, bomo do pravega datuma najlažje prišli tako, da ga bomo poiskali na internetu.

Praznovanje prihoda začetka pomladi

Vsak praznik ljudje proslavimo na poseben način. Za praznovanje prehoda iz enega v drugo leto se vedno izvajajo bogati ognjemeti. Tako za “zahodno” novo leto kot tudi za kitajsko. Za praznik pomladi, ko se družine zberejo doma, si pripravijo obilno večerjo in se obdarujejo, je značilna rdeča barva. Kitajci na rdeče svitke papirja napišejo dobre želje in jih potem obesijo na okna ali podboje. To je navada, ki izvira iz legende o zverini z imenom Nian 年 [njen], kar v kitajščini pomeni novo leto. O Nianu obstaja veliko zgodb, ki so si nekoliko različne. V vseh pa so se ljudje polastili istih načinov, da so zverino za vedno pregnali iz svojih krajev.

Nian je požrl vse in vsakogar

Kako naj bi zverina Nian izgledala ni znano. Nekje piše, da je imela rogove, drugje, da je bila pol lev in pol bik. Z njegovo skrivnostno podobo pa se zelo radi ukvarjajo tudi razni umetniki. Ne glede na njegov izgled, so se ljudje Niana strašansko bali. Na novoletni večer je namreč prišel v vas. Ves sestradan je požrl vse, kar mu je prišlo pred gobec. Živali, ljudi … vse. Ubogi vaščani so k sreči kmalu ugotovili, kako naj Niana preženejo stran. Nekje piše, da jim je to skrivnost razkril star berač, drugje, da jim je metodo za pregon zverine zaupal neki modrec, spet drugje je zapisano, da so skrivnost odkrili kar sami, po naključju. Izvedeli so, da se Nian strahotno boji rdeče barve, svetlobe in močnega hrupa. Zato so vsako leto znova na podboje nalepili rdeče trakove, prižgali ognje in zganjali neznosen trušč, da so zverino odgnali nazaj tja, odkoder je prišla.

Nesreča, pazi, prihaja rdeča!

Tako še danes vidimo, kako je kitajsko novo leto rdeče. Rdeča barva naj ne bi odganjala samo zverine Nian, ampak vse zlobne duhove in nesrečo. Tako so ulice in domovi polni rdečih lampijončkov, na podbojih so izobešene dobre želje napisane na rdeč papir, ognjemetom pa kar ni konca. Da bi pregnali nesrečo, ob glasnem bobnanju uprizarjajo tudi zmajeve ali levje plese.

[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=Qrwaa6EXSts[/youtube]

Brez dobrot ne gre

Prihod pomladi Kitajci, ki se zberejo doma, proslavijo predvsem z veselim druženjem ob dobri hrani. Poleg vseh dobrot ne smejo manjkati niti riba niti kitajski jiaoziji 饺子 [đjaozə], ki jih v slovenščino ponavadi prevajamo kot žlikrofi, ker so podobni našim žlikrofom. Tipične hrane, ki se pripravlja za praznovanje tega večera je še veliko, odvisno od province do province.

Kot smo že omenili, Kitajci svoje novo leto praznujejo predvsem doma, v krogu družine. Navado imajo, da po večerji skupaj gledajo televizijo, kjer predvajajo zabavne oddaje, v katerih nastopajo tudi razni plesalci in pevci (glej video na koncu prispevka). Naslednje jutro se oblečejo v čisto sveža nova oblačila in še na tak način obeležijo nov začetek.

Kitajsko novo leto praznujemo tudi v Sloveniji

Praznovanja kitajskega novega leta pa ne potekajo samo v Osrednjem cesarstvu, ampak tudi drugod po svetu. Predvsem tam, kjer živi veliko kitajskih izseljencev, na primer v Avstraliji, na Novi Zelandiji, v Franciji, Kanadi, ZDA in drugje. V Sloveniji sicer ni tako zelo veliko Kitajcev, a novo leto se vseeno praznuje. Že nekaj let praznovanje novega leta pripravlja sinološko društvo Yuan, ki združuje študente sinologije in vse, ki imajo radi Kitajsko in njeno kulturo.

Vsako leto pripada enemu izmed znamenj

Na koncu pa ne smemo pozabiti še na kitajski horoskop, ki je ravno tako povezan s praznovanjem praznika pomladi. Vsako leto namreč pripada enemu od dvanajstih kitajskih zodiakalnih znamenj (kliknite na sliko). Na podlagi tega se napoveduje tudi “usoda” vsakega leta.

过年好(guo nian hao [guo njen hao])!
ali 恭喜发财 (gongxi facai [gungši facaj])!
oziroma Srečno novo leto!

[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=wkBb10o2TnE[/youtube]

P.S.: Ob praznikih ne pozabite na svoje najdražje. Pošljite jim kakšno lepo elektronsko voščilnico!

2 KOMENTARJI

  1. Sinološko društvo Yuan letos pripravlja praznovanje kitajskega novega leta, ki bo 26. januarja 2009. Pridite v KUD Franceta Prešerna v Ljubljani! Pripravljajo zanimiv program

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.