Te palačinke sem prvič spekel po 30 kilometrih zimskega teka v severni Minnesoti in ugotovil sem dvoje: prvič, da je tudi brez jajc in mleka mogoče namešati gosto, kremasto maso, in drugič, da na svetu obstaja ogromno vrst žitaric, za katere še nisem nikoli slišal. Polnozrnato moko dobimo v vseh trgovinah z zdravo hrano, če pa imate mešalec z visokimi obrati, si lahko polnozrnato moko pripravite sami, tako kot si jo jaz. Zmeljite si katerekoli vrste žitaric, da boste vsega skupaj dobili za dve skodelici moke.
Zmleta semena chie ali lanu so odlično nadomestilo za jajca. Palačinke ne bodo le zelo okusne, temveč bodo vsebovale tudi veliko ogljikovih hidratov in proteinov. Odlične so za dolge jutranje teke, tako prej kot potem. Sam si pogosto kakšno vzamem kar na progo.
- ¼ skodelice pirine moke
- ¼ skodelice ajdove moke
- ¼ skodelice polnozrnate pšenične moke
- ¼ skodelice ovsene moke
- ¼ skodelice prosene moke
- ¼ skodelice ržene moke
- ¼ skodelice ječmenove moke
- ¼ skodelice koruzne moke
- ¼ skodelice zmletega semena chie ali lanu
- 2 čajni žlički pecilnega praška
- ½ čajne žličke morske soli
- 2 skodelici neživalskega mleka (glej recept za riževo mleko, str. ???)
- 3 žlice oljčnega olja
- 2 žlici agavinega ali javorovega sirupa
- čajna žlička vanilijevega izvlečka
- ½ skodelice zamrznjenih ali svežih jagod
- čajna žlička kokosovega olja
- javorov ali katerikoli sadni sirup
V mešalni posodi zmešamo vse vrste mok, zmleta semena, pecilni prašek in sol. Dodamo mleko, oljčno olje, sladilo in vanilijo in dobro premešamo. Ponev premažemo s kokosovim oljem in jo segrejemo na srednje močnem ognju, da zacvrči, če nanjo kanemo kapljo vode. Za vsako palačinko zlijemo na ponev ½ do ¾ skodelice zmesi in pečemo, dokler ni na spodnji strani zlato zapečena, na vrhu pa se naredijo mehurčki. Obrnemo in popečemo še na drugi strani. V palačinke zavijemo jagode, po vrhu pa jih prelijemo z javorovim ali vam najljubšim sadnim sirupom.
ZADOŠČA ZA 10-12 PALAČINK
Veganski recepti vrhunskega športnika Scotta Jureka
Čeprav Scott Jurek ne tekmuje več, je še vedno eden najboljših ultramaratoncev na svetu. Zmagoval je na dirkah, ki štejejo med najbolj naporne športne prizkušnje nasploh, ne le v teku. Sedemkrat je zmagal na znamenitem, 100 milj dolgem ultramaratonu Western States, trikrat na legendarnem grškem Spartatlonu, dvakrat na ultramaratonu Badwater v peklensko vroči Dolini smrti in nenazadnje, bil je zmagovalec “največje tekme, ki je svet ni videl”, tekaškega merjenja moči s Tarahumarami, indijanskim ljudstvom tekačev v mehiških Bakrovih kanjonih. In vse to ob rastlinski hrani. Recept je povzet po Jurekovi uspešnici Jej in teci.
