V največji meri je kokosovo olje sestavljeno iz nasičene srednjeverižne lavrinske maščobne kisline. Ta ima v nasprotju s trans-nasičenimi maščobami številne ugodne učinke. V našem organizmu se pretvori v monolarin, ki je tudi v farmacevtski industriji znan kot učinkovit borec proti “škodljivim” bakterijam. Uporabljajo ga za krepitev imunskega sistema, zdravljenje gripe in preprečevanje prehladov, a žal v njegovi izolirani obliki, ki pa poškoduje tudi ostale, našim prebavilom koristne bakterije. Kokosovo olje pa po svojih antimikrobnih in protivnetnih lastnostih slovi brez takšnih neljubih stranskih učinkov. Je najbolj primerna maščoba za tiste, ki imajo težave s kandido, poleg tega pa v zmernih količinah ne redi, ampak lahko celo pomaga pri izgubi odvečne telesne teže.
Zdrave nasičene maščobne kisline iz kokosovega olja
Čeprav nasičene maščobne kisline veljajo za izrazito nezdrav vir maščobe, so v resnici v svojem naravnem in nepredelanem stanju telesu koristne. Ponujajo mu hiter vir energije in sodelujejo pri mnogih drugih procesih, za katere telo potrebuje maščobe. Ne pozabimo, da iz maščob v organizmu nastajajo prostaglandini, ki so ključnega pomena za krepak imunski sistem ter zdrav srčno-žilni sistem in živčevje.
Morda so si slabo ime nasičene maščobe nakopale predvsem zato, ker se danes povečuje delež dolgoverižnih maščobnih kislin v prehrani povprečnega prebivalca razvitega sveta, ta pa lahko vodi v različne bolezni. A nasičena maščoba v kokosu in kokosovem olju je, če ni rafinirana, drugačna in zdravju nadvse koristna!
Srednjeverižne maščobne kisline namreč ne krožijo po krvnem obtoku, ampak se takoj presnovijo v jetra in se tam spremenijo v energijo. Poleg tega se ne nabirajo v celicah kot odvečna maščoba in so izjemnega pomena tudi za zdravo črevesno floro.
Kokosovo olje kot materino mleko …
Zanimivo je, da ima kokosovo olje neverjetno podobno kemijsko sestavo kot materino mleko. Ujemata se predvsem v visoki vsebnosti lavrinske kisline in kaprinskih kislin. Za dojenčka je namreč pomembno, da se mu okrepi imunski sistem, da pridobiva veliko energije za rast in da je z materinim mlekom zavarovan pred različnimi bakterijskimi in virusnimi okužbami.
Pridobivanje kakovostnega kokosovega olja
Kvalitetno olje pridobivajo iz svežih kokosovih orehov, iz katerih takoj po odprtju postrgajo meso in ga pošljejo v stiskalnico. Tam pri nizkih temperaturah iz njega pridobijo kokosovo mleko, iz katerega se z ohlajanjem izloči kokosova maščoba. Obe snovi z mehaničnim postopkom ločijo v centrifugi, rezultat pa je dišeče kokosovo olje, ki ohrani vsa hranila. Opisani postopek je seveda precej poenostavljen – v resnici je pridobitev kvalitetnega, ekstra deviškega kokosovega olja dolg in zahteven postopek, a rezultat je vreden truda. Spoznamo ga po prozorni barvi v utekočinjenem stanju, po popolnoma beli barvi v trdnem stanju in po izjemno kremasti teksturi, ko je nekje vmes.
Uporaba kokosovega olja
Nasičene maščobne kisline imajo še eno prednost, da so izjemno odporne na visoke temperature. Kokosovo olje se začne dimiti šele pri približno 180 ºC, šele nad to temperaturo se začnejo tvoriti zdravju škodljive snovi. Pri (sicer zdravih) hladno stisnjenih oljih z nenasičenimi maščobnimi kislinami pa se takšni toksini tvorijo že zelo hitro in za pečenje in cvrtje niso najbolj primerna.
Kokosovo olje lahko v kulinariki uporabljamo praktično povsod. Odlično je za praženje zelenjave, pripravo zelenjavnih narastkov, za zabelo krompirja in solat, kot namaz na kruhu, v pecivih, kjer lahko v celoti nadomesti margarino ali maslo, kot okusen dodatek v juhi itd. Še posebej se obnese v presni kuhinji za pripravo presnih sladic, v smoothijih, za izdelavo namazov, pomak itd.
Nekaterim ne ustreza okus kokosove maščobe, ki je značilen za nerafinirano olje in ima seveda okus po kokosu. Mnogim jedem lahko tako obogatimo okus na bolj eksotično noto, v sladkih jedeh pa njegov blag okus sploh ne moti. Dobi se tudi nevtralna kokosova maščoba brez arome, a je rafinirana, še vedno pa precej boljša izbira pri peki in cvrtju kot večina ostalih olj, ki pri pregrevanju ustvarjajo toksine.
In ne ostane le pri kulinariki, kokosova maščoba je super tudi za nego telesa. V poltrdem stanju (na sobni temperaturi) je odlično mazljiva in se lahko uporablja kot krema za obraz in celotno telo. Kožo vlaži in hkrati deluje protibakterijsko. Ker vsebuje številne antioksidativne snovi, lovi proste radikale in tako preprečuje pojav prezgodnjih znakov staranja.
Veliko uslugo bomo naredili tudi našim lasem, če bomo kokosovo maščobo oz. kokosovo olje čez noč nanesli na suhe lase in zjutraj sprali. Lase krepi, jih nahrani, naredi prijetno mehke in zdravi razcepljene konice. Učinkovit je tudi v boju proti prhljaju, če ga na lasišče nanesemo pred izpiranjem las, pa tudi, če ga uvedemo v prehrano.
Smoothie Zelena pot ima nenavadno kombinacijo sestavin, vendar se je izkazal za izredno okusen, hranljiv in nasiten napitek.
- 1 banana,
- 1/4 zrelega avokada,
- 1 skodelica špinače ali blitve (sesekljane),
- 1/4 skodelice presnega kakava v prahu,
- 1 žlica kokosovega masla,
- 1/2 žličke cimeta
- 1 skodelica (+ po občutku dodaj) vode
- potresi z zrnci kakava