Prav tako kot medvedom pomaga čemaž tudi nam. Verjetno ni boljšega »čistila« za kri in prebavila, saj deluje antiseptično, pospešuje prebavo in izboljša absorpcijo v črevesju. S svojimi čistilnimi učinki čemaž posredno vpliva na mnoge druge dele in težave našega telesa:
- izboljša splošno počutje in prežene spomladansko utrujenost
- niža krvni tlak
- niža vročino
- poživlja in stimulira nivo energije
- sprošča mišice
- blažilno deluje na živčni sistem
- krepi želodec
- znižuje nivo slabega holesterola v krvi
- odvaja odvečno vodo iz telesa
- preganja gliste (zaradi antibiotičnih lastnosti)
- čisti dihala
- čisti kožo
- čisti ledvica in mehur
- zavira nastanek krvnih strdkov
- pomaga pri težavah z dihali, pozitivno vpliva na zdravljenje astme
- preprečuje notranje krvavitve
- pomaga pri driski
Čemaž: ne prenese zamenjave!
Ko se odpravite nabirat čemaž, sledite vonju, ki zanesljivo izdaja najbolj obdarjena rastišča. Pazite le, da ga ne zamenjate s kakšno od sicer podobnih, a strupenih rastlin: šmarnico, čmeriko, pegastim kačnikom ali – bog ne daj – jesenskim podleskom. Zaradi slednjega so že umirali, nevaren za zamenjavo pa je zato, ker si s čemažem običajno deli rastišče in ga mimogrede naberemo v »šopek« skupaj z njim. Sicer so podleskovi listi bolj podolgovati, rastejo v rozetah in so spodaj žlebičasti –skratka, za zamenjavo čemaža s podleskom moramo imeti res smolo. Precej bolj so čemaževim listom podobni listi šmarnice, le da nimajo česnatega vonja in rastejo v parih po dva skupaj. V času cvetenja je dilema še manjša, saj se značilni cvetovi šmarnice močno ločijo od čemaževih. A najboljše zagotovilo, da v rokah res držite pravi čemaž, je vonj njegovih listov, ki jih za preizkus nežno pomanite med dlanmi – tako (ne)privlačnega vonja po česnu nima nobena druga rastlina! Zato kar pogumno ven na zrak, previdnost in pregledovanje listov, ki ste jih utrgali z zelene gozdne preproge, pa vseeno nista odveč.
Čemaž: močan kot medved!
Po evropskih gozdovih po čemažu diši že od nekdaj, uporabljalo pa se ga je za podobne namene kot njegovo azijsko »različico«, česen. Žal se je s kitajske uvožen česen prijel in se ga v kuhinji ponavadi uporablja več kot našo avtohtono rastlino. V prehrano naj bi čemaž prvi vključili Slovani po tem, ko so zgodaj spomladi opazovali medvede, ki so se ga po zimskem spanju obilno najedli. Seveda so si tudi naši predniki zaželeli medvedjih moči – saj vsi poznamo pregovor »močan kot medved«.
V srednjem veku je z razvojem alkimije kot zdravilna rastlina čemaž utonil v pozabo, a le za kratek čas. Z romantiko, ki je znana po svojem zatekanju v naravo, je spet dobil sloves nerazložljive, mistične zdravilne moči.
Čemaževa zdravilna moč je sicer še vedno živa, a so znanstveniki njeno mističnost okrnili in razložili z mnogimi sodobnimi raziskavami. Cela rastlina je bogata z vitaminoma A in C, železom, magnezijem in manganom, najbolj pomembne pa so žveplove spojine. Mimogrede primerjava s česnom: v 100 g suhe mase česna je 1,7 g, v 100 g suhe mase čemaža pa kar 7,8 g žvepla! Prav žveplove spojine so tiste, ki prispevajo k čistilnemu učinkovanju čemaža, pomembno vlogo pa imajo tudi pri nastajanju encimov.
Čemaž: uporaba
Najbolj uporabni za nabiranje in uporabo so listi, pa še rastlina nam je tako najbolj hvaležna, saj se brez nekaj listov še vedno lahko nemoteno razmnožuje. Pod zemljo se skriva še podolgovata čebulica, na dolgem steblu pa od aprila do maja zacvetijo snežno beli cvetovi. Čim več svežih čemaževih listov si od zgodnje spomladi pa vse do konca maja privoščimo kot dodatek v presnih spomladanskih solatah ali namazih, saj bomo tako najbolje izkoristili njegove čistilne lastnosti. Za kasnejše in mrzlejše dele leta pa ga je drobno narezanega najbolje vložiti v hladno stisnjeno olivno olje, skupaj z nekaj himalajske soli. Tako pripravljen in tesno zaprt v kozarčke se odlično obnese v solatah, namazih in s presno ali dušeno zelenjavo.
Kuhati ga je res škoda, saj tako izgubi večino svojih blagodejnih učinkovin, enako je tudi s sušenjem. Če pa želimo zamižati na eno oko, zanemariti koristi za zdravje in le uživati v njegovem posebnem okusu, je moč iz njega pripraviti sto in eno juho, prikuho, zavitke, cmoke, zelenjavne polpete, nadeve, testenine, namaze in še mnogo drugega – le pri sladicah si lahko z njim bolj malo pomagamo.
