S čaščenjem jasli je začela že rimska cesarica Helena, mati cesarja Konstantina, ki je najbolj znan po tem, da je leta 313 priznal krščanstvo, s čimer se je zaključilo preganjanje kristjanov. Helena, ki je sprejela Kristusov nauk, je namreč v Jezusovem rojstnem kraju Betlehemu našla del jasli, v katerih je Marija rodila sina. Ta del jasli so kasneje prenesli v Rim. Relikvijo še danes hranijo v baziliki Santa Maria Maggiore.
Prve jaslice je postavil Frančišek Asiški
O čaščenju jasli pričajo razni zgodovinski zapisi. Ljudje naj bi se namreč s posebnim obredjem med svetimi mašami spominjali Odrešenikovega rojstva. Točno kdaj naj bi verniki začeli postavljati jaslice ni znano. Vemo le, da je Frančišek Asiški, ustanovitelj reda frančiškanov, prve jasli postavil leta 1223. V votlini v gozdu pri Grecciu je postavil jasli, vanje pripeljal oslička in vola in tam daroval polnočnico.
Jaslice, kakršne poznamo danes, so se prvič pojavile leta 1252 v Nemčiji. To so bile oltarne jaslice, ki so jih, kot že samo ime pove, postavljali na oltarjih. Figure pa so bile narejene večinoma iz lesa. Kasneje so se iz teh jaslic razvile omarne jaslice, ki so jih izdelovale večinoma redovnice. Figurice so naredile iz voska in jih nato oblekle v dragocena oblačila. Kasneje so se pojavile t. i. proste jaslice. Zanje je bilo značilno predvsem to, da niso bile več omejene na neko določeno površino in so se razprostirale na večjem prostoru.
Prve jaslice na Slovenskem so postavili jezuiti leta 1644
Glede na to, da je prve jaslice postavil Frančišek Asiški, ni nič nenavadnega, da so bili ravno frančiškani in njim podobni redovi tisti, ki so to umetnost širili po svetu. Kasneje, v baroku, so širjenje prevzeli predvsem jezuiti. Oni so bili tudi prvi, ki so jaslice postavili na Slovenskem. Tako smo prve jaslice dobili leta 1644 v Ljubljani. Jezuiti so menili, da si ljudje stvari lažje zapomnimo, če jih vidimo. Tako so menili, da si bodo verniki lažje predstavljali in predvsem zapomnili tudi Jezusovo rojstvo, če bodo to videli kot prizor v cerkvi.
Za slovenski prostor so najbolj značilne alpske in kotne jaslice
Jaslice so najprej postavljali samo v cerkvah. Kasneje so jih začeli postavljati tudi po domovih vernikov. Najprej so si to lahko privoščili samo bolj premožni ljudje, kasneje pa so se jaslice znašle v domu vsake družine. Na jaslice, ki so jih in jih še vedno postavljamo po slovenskih domovih, so najbolj vplivale alpske jaslice. Motiv alpskih jaslic je k nam prišel s Tirolske, ki še danes velja za klasično jasličarsko deželo. Za omenjene jaslice je značilno, da so figurice, večinoma narejene iz lesa in pobarvane, prestavljene v alpski svet. Tako hlevčku, kjer je sveta družina, družbo delajo ljudje iz alpskega sveta. Take jaslice je za svoje duhovnike naročal tudi Anton Martin Slomšek.
Drugi tip jaslic, ki ga najdemo v slovenskem domu, so kotne jaslice. Ponavadi so imeli ljudje v svojih domovih bogkov kot, pod katerega so na trikotno poličko v kotu postavili jaslice. Iz mahu, ki so ga nabrali še preden je zapadel sneg, so naredili hribček, po katerem so razporedili pastirje in ovce. Na hribček so postavili hlevček. Manjkati pa ni smel niti obris Betlehema in angel, ki je, lebdeč nad jaslicami, oznanjal veselo novico. Rodil se je Jezus Kristus, odrešenik sveta.
Ljubitelje te umetnosti čaka zbirka jaslic v muzeju na Brezjah
Poleg alpskih in kotnih jaslic pa je v slovenski zgodovini jasličarstva moč videti tudi druge tipe jaslic – vse od oltarnih, omaričnih in prostih jaslic do mehaničnih, kulisnih, italijanskih in alpskih jaslic. Da jasličarstvo pri nas še živi, priča tudi muzej jaslic, ki se nahaja na Brezjah, kjer ga urejajo frančiškani skupaj s člani Društva ljubiteljev slovenskih jaslic. V prazničnih dneh vas tam pričakujejo tudi s posebnimi vodenimi ogledi.
Kaj pa danes?
Lahko bi rekli, da se za bolj zanimivo postavitev jaslic še vedno najbolj potrudijo v cerkvah. Verjetno je le po redkih domovih moč videti kakšne bolj posebne jaslice. Verniki se večinoma poslužujejo mahu, ki ga naberejo vsaj kakšna dva tedna pred postavitvijo jaslic, zato, da ga lahko posušijo. Figurice pa so verjetno največkrat kar plastične, tiste iz serijske proizvodnje.
Iz leta v leto pa je po nekaterih krajih vse bolj priljubljena tudi priprava živih jaslic. Tako v Postojnski jami vsako leto pripravijo že tradicionalne žive jaslice, ki so prava turistična atrakcija. Podobna atrakcija so prav gotovo tudi ledene jaslice, ki jih cel mesec pred božičem pripravljajo v Mojstrani.
P.S.: Ob praznikih ne pozabite na svoje najdražje. Pošljite jim kakšno lepo elektronsko voščilnico!
