Bolj ko možgane treniramo, dlje in bolje nam delajo. Možgani nikoli ne nehajo dajati, a za to jih moramo nenehno izzivati!
Kot so v Centru za razvoj človeških virov, ki vodi projekt za kakovostno staranje Q-ageing, zapisali v zgibanki o vseživljenjskem učenju, je vseživljensko učenje ključnega pomena za posameznike vseh starosti in nam prinaša številne koristi. Spodbuja naše ekonomsko in družbeno sodelovanje, omogoča da smo bolje informirani in bolj aktivni državljani, prispeva k našemu boljšemu počutju, podpira našo kreativnost in inovativnost ter povečuje našo učinkovitost, tako pri delu kot tudi prostovoljskih aktivnostih. V učenje smo vključeni vse svoje življenje.
Koncept vseživljenjskega učenja poudarja, da je učenje in izobraževanje povezano s celotnim življenjem, ne samo delom. Vseživljenjsko učenje se torej dogaja skozi vse življenje – od zibke do groba. Pri tem sploh ni nujno, da je učenje povezano s pridobivanjem formalne izobrazbe. Gre za usposabljanja na delovnem mestu, v nevladnih organizacijah, v različnih izobraževalnih ustanovah in seveda za učenje skozi delovne in življenjske izkušnje. Znanje in veščine, pridobljene na tak način, so lahko enako ali pa v določenih primerih tudi bolj kvalitetne kot tiste, pridobljene v formalnih izobraževalnih ustanovah.
Znanstveno je dokazano, da se človek stvari lažje spomni in jih bolje ohrani v spominu, če uporabi več čutil:
• zapomniš si 20 % tega, kar slišiš
• zapomniš si 30 % tega, kar vidiš
• zapomniš si 50 % tega, kar slišiš in vidiš
• zapomniš si 70 % tega, kar slišiš in vidiš in o čemer takoj nato tudi govoriš
• zapomniš si 90 % tega, kar slišiš, vidiš, o čemer govoriš in kar si sam doživel ali naredil.
Več o tovrstnem izobraževanju lahko preberete v zgibanki o vseživljenjskem učenju.
