Univerza za tretje življenjsko obdobje

Današnji upokojenci imajo več časa, zdravja in sredstev, kot so jih imeli ne le upokojenci pred nekaj desetletji, temveč kar sami v rosni mladosti. Prizor z dedkom v udobnih copatih, ki dremlje v gugalniku, je preteklost. Današnji dedki in babice potujejo, tečejo na maratonih in pridobivajo znanje na vseh področjih, od klasične umetnosti do uporabe svetovnega spleta.

Le zakaj?

Z leti naše telesne sposobnosti upadajo. Dolgo je veljalo, da pešajo tudi umske, saj se nevroni v možganih nehajo tvoriti že pred dopolnjenim tretjim letom starosti. Zdaj vemo, da v zrelih letih nismo sposobni le tvoriti novih možganskih povezav, kar pomeni zmožnost pomnjenja in izpeljave izvirnih zaključkov, ampak v možganih lahko ves čas nastajajo tudi nove celice.

Eni največjih tegob staranja, pešanju spomina, se lahko izognemo ali jo vsaj omilimo z rednim urjenjem. Študij je kot nalašč za to. Današnji upokojenci se ne dolgočasijo. Mnogi so odkrili, da imajo sedaj končno dovolj časa za dokončanje študija. Drugi se po koncu delovnih obveznosti povsem predajo svojemu konjičku, ki lahko preraste v resno poslovno dejavnost. Po svetu je na voljo cela množica programov, ki starejšim omogočajo dejavno vključevanje v družbo, izmenjavo znanj, posredovanje lastnih izkušenj, morda tudi vrnitev na trg dela.

Nekateri si v jeseni življenja zaželijo raziskati svoj rodovnik in letopise krajev, iz katerih izhajajo njihovi predniki, drugi bi se radi naučili računovodstva in začeli novo kariero, tretji imajo sedaj končno čas za slikanje z oljnimi barvami … Vedno zanimivo je tudi učenje tujih jezikov. Pri tem sploh ni pomembno, ali se jih učimo, ker imamo v tujini sorodnike, pa bi radi spoznali njihovo okolje, ali bi radi le prebrali knjižno uspešnico v izvirniku, glavno je, da se omogoči vključitev v skupino, kjer se bo željo dalo izpolniti.

Kaj in kako?

Učenje na takoimenovani tretji univerzi v osnovi ni namenjeno pridobivanju znanja za lažje iskanje zaposlitve. Zato so ob klasičnih oblikah s predavanji, seminarji in izpiti pogostejše ohlapnejši programi, kjer delo poteka po prilagodljivem urniku, v skupinah, kjer se vloge predavateljev in slušateljev med šolskim letom lahko zamenjajo, v povezavah z vzgojnoizobraževalnimi ustanovami, kot so vrtci, knjižnice in muzeji …

Ena izmed najzanimivejših možnosti je gotovo vključitev v različne oblike prostovoljnega dela. V sodelovanju z Unicefom tako naprimer poteka program Punčka iz cunj, v katerem skupina prostovoljk iz ostankov blaga izdeluje punčke, ki jih je moč za določen znesek ‘posvojiti’ in s tem prispevati sredstva za cepivo otrok v nerazvitem svetu. V sodelovanju z Onkološkim inštitutom poteka program dodatne skrbi za bolnike, ki jim družba med dolgotrajnimi čakanji na preiskave pride še kako prav. V Narodnem muzeju Slovenije pa se slušatelji Univerze za tretje življenjsko obdobje vključijo med kulturne mediatorje, kar pomeni, da obiskovalcem razstav pomagajo z razlago, jih vodijo in usmerjajo.

In v tujini? V ZDA je izobraževanje starejših eden najhitreje rastočih poslov. Zelo priljubljeno je na primer izobraževanje v povezavi s potovanji. Tako lahko v eni sami organizaciji izbirajo med skoraj deset tisoč različnimi popotniško-izobraževalnimi programi, od spoznavanja kalifornijskih vinogradov na biciklih in pešačenja skozi svete kraje Bližnjega vzhoda do ocenjevanja del flamskih slikarskih mojstrov in brskanja po ostankih azteške civilizacije, vse seveda na kraju samem.

Mednarodno

Zamisel o Univerzi za tretje življenjsko obdobje je zaživela v Franciji v začetku 70. let prejšnjega stoletja in se kmalu razširila po svetu. K nam je dobro desetletje kasneje prišla kar iz Francije, se pomešala z vplivi iz Kanade in tudi skozi članstvo v Evropski zvezi univerz za tretje življenjsko obdobje ostala ves čas prepletena s tujino. To velja tako za jezikovne krožke kot slikarske tečaje.

Z nizozemsko Senior Web na primer širi znanje interneta in poskuša doseči tudi invalidne osebe, ki se ne morejo udeleževati predavanj, z različnimi mednarodnimi organizacijami pa sodeluje pri številnih dobrodelnih projektih po vsem svetu.

Ker na takoimenovani Tretji univerzi ni pritiskov, značilnih za ostale oblike izobraževanja, predavatelji in učenci vedno znova ugotavljajo, da sta šola in učenje končno spet postala zabavna. Takšna, kot bi morala pravzaprav biti vedno in povsod.

Ali ste vedeli?

* Slovenska Univerza za tretje življenjsko obdobje deluje v 40 krajih in je vključena v številne mednarodne izmenjave.

* V nekaterih državah so upokojencem, ki se vključijo v različne izobraževalne programe, na voljo številni popusti in davčne olajšave, v ZDA na primer kar do višine 10 tisoč dolarjev.

* Med evropskimi državami je v izobraževanje vključenih največ starejših ljudi v Avstriji, na drugem mestu je Slovenija.

* V ZDA je bilo leta 2006 na univerze vpisanih skoraj 80 tisoč oseb, starejših od 65 let.

Besedilo: Založba Tolovaj

Še več zanimivih besedil na www.tolovaj.com.