Občutimo jo kot neprijeten dražljaj, ki ga ljudje različno zaznamo in se nanj različno čustveno odzovemo. V določenih primerih je bolečina pravzaprav koristna in celo nujna za preživetje, saj izzove refleksni umik pred škodljivimi dejavniki. Vsekakor pa smo si enotni, da je bolečina neprijetna zaznava, ki zmanjšuje kakovost življenja in jo je seveda smiselno in potrebno čim prej omiliti.
<strong>Nastanek bolečine in njeno doživljanje </strong>
Zaznava bolečine je posledica vzdraženja perifernih in visceralnih nociceptorjev. To so prosti končiči bolečinskih živcev, na katerih se ob dovolj močnem draženju (mehanskem, toplotnem ali kemičnem) sproži akcijski potencial. Tako se impulz po vlaknih prenese v osrednje živčevje. V zaznavanje bolečine v možganih je vpleten tudi limbični sistem, kar povzroča spremljajoča neprijetna čustva. Vsekakor pa na doživljanje bolečine vplivajo tudi posameznikove izkušnje, vzgoja in družbeno pogojene vedenjske norme.
<strong>Vrste bolečin</strong>
Bolečino delimo na različne načine v odvisnosti od merila, ki je podlaga za delitev:
• po lokalizaciji: somatska (povrhnja) in visceralna (bolečina notranjih organov);
• po trajanju: akutna (kratkotrajna) in kronična (dolgotrajna);
• po fiziološki vlogi: fiziološka (opozorilna vloga) in patološka (ovira posameznika pri vsakodnevnih opravilih)
• po nastanku: nociceptivna (vzdraženje nociceptorjev), nevropatska (poškodba živca), psihogena (ni moč odkriti telesnega vzroka)
<a href=”http://soncek.com/wordpress/wp-content/uploads/2011/01/koleno.jpg”><img title=”koleno” src=”http://soncek.com/wordpress/wp-content/uploads/2011/01/koleno-409×273.jpg” alt=”koleno” width=”409″ height=”273″ /></a>
<strong>Pomoč v lekarni</strong>
Ko človek zazna bolečino, o njej potoži z namenom, da mu jo pomagamo olajšati. In čeprav se lekarniške police šibijo pod težo analgetikov (zdravila proti bolečinam), izbira ni tako enostavna! Naša pomoč je vsekakor usmerjena v to, da bolečino omilimo in jo odvzamemo, a zgolj simptomatsko zdravljenje velikokrat ni dovolj! Kajti bolečina kaže na poreklo in vzrok in šele ko odpravimo oziroma delujemo na vzrok, lahko bolečino uspešno in dolgoročno omilimo.
<strong>Pomagajte, še vedno boli …</strong>
Nemalokrat se zgodi, da ljudje tožijo o bolečinah, ki nikakor ne izzvenijo. Pa čeravno so bili na prenekaterem posvetu z zdravnikom in so iz lekarne odšli z mnogimi zdravili. »Vse smo poskusili, a še vedno boli«, se takrat glasi odgovor.
<strong>Ali razočaranje boli?</strong>
Nagubamo čelo, iščemo in kopljemo; v misli prikličemo vse mehanizme nastanka bolečine in vse možne vzroke. In globoko v nas se nekaj zgane in nas tiho povpraša: Ali razočaranje boli?
<a href=”http://soncek.com/wordpress/wp-content/uploads/2011/01/bol.jpg”><img title=”bol” src=”http://soncek.com/wordpress/wp-content/uploads/2011/01/bol-250×375.jpg” alt=”bol” width=”250″ height=”375″ /></a>Naenkrat se spomnim na zgodbo, ki smo jo prebirali v osnovni šoli. Natančno se spominjam ilustracije temnih barv, ki prikazuje vijočo se množico ljudi, ki v vrsti ves dan čakajo na kruh. In natančno se spominjam občutka žalosti in razočaranja, ker je v zgodbi hlebec, za mater z otrokom, zmanjkal. A bila je samo zgodba in ti je odleglo.
Pa danes?! Slika se je ponovila, zgodba je prešla v življenje in ni zgolj ilustracija. V misli se prikrade podoba množice ljudi, ki že več mesecev za trdo delo ni prejela plačila; prikaže se podoba mater, ki se s solzami v očeh sprašujejo, kako preživeti družino in pogled očetov, ki s srditostjo in jezo skušajo prikriti žalost in se prebiti v nov dan. In boli…
Zaslišiš utrujene vzdihe prenatrpanih urnikov otrok, ki se vračajo v prazen dom. Pogrejejo industrijsko pripravljen obrok in pred računalnikom pričakajo utrujene korake staršev, ki nemir in skrbi službe prinesejo še domov. Tam nekje slišiš hlipanje in tiho ihtenje dekleta, ki jo bolijo razblinjene sanje, zlagane obljube, prazne besede in laskanje brez obdržanega leska. In boli…
In v udobnem fotelju, a z žalostjo v očeh, predse strmi gospod častitljive starosti, ki jesen življenja preživlja v domu za ostarele. Profesionalna oskrba, razumevajoča beseda in prav ničesar mu ne manjka. »Vse imam«, reče gospod. »Le tisto toplo, čeravno skromno ognjišče doma, ki najbolje ogreje dušo in srce«, mi manjka. In boli…
<strong>Mnogo ljudi, mnogo zgodb, mnogo bolečin. Vsaka drugačna, a slehernega njegova najbolj boli. Kateri mehanizem nastanka bolečine velja, kateri vzrok zdraviti in katero zdravilo izbrati?! Odgovora ni moč najti zgolj v tej ponudbi! Zdravilo tokrat ne bo dovolj!
<a href=”http://soncek.com/wordpress/wp-content/uploads/2011/01/tablete.jpg”><img title=”Pills.” src=”http://soncek.com/wordpress/wp-content/uploads/2011/01/tablete-410×307.jpg” alt=”Pills.” width=”410″ height=”307″ /></a></strong>
<strong>Zdravilna moč se skriva v sočloveku. Biti mora v slehernem; v tebi in v meni!</strong> Drug drugemu morava prisluhniti, se slišati in občutiti! Obrisati morava solze, pocrkljati razbolelo dušo in poskrbeti, da dobrota popravi krivico, ljubezen premaga sovraštvo in mir izpodrine nemir. Upanju morava dati upa in bolečina bo tako zagotovo popustila. Ker nisva spregledala vzroka, ampak sva delovala nanj!
