Veliko pozornosti Darja Bovha namenja naravi prijaznemu načinu pridelave vin. Klasično in tradicionalno pridelavo nadgrajuje s svežimi znanji zorenja vin, rezultat pa so številne nagrade, ki so jih prejela njena vina.
Ste edina ženska na čelu vinske kleti v Sloveniji, ena redkih celo na svetu. Je vino zaradi tega, ker zanj skrbi ženska, kaj boljše ali pa kaj bolj drugačno?
To je težko reči. Vsak človek s svojim karakterjem, s svojim odnosom do dela, predvsem pa s svojim odnosom do vina da vinu svojevrsten pečat, delček sebe, delček svojega razmišljanja. Včasih pa tudi delček svojega počutja. So pa tudi določene raziskave pokazale, da naj bi imele ženske bolj izostren čut za vonj in okus. Tako da morda pa je kaj na tem, kdo ve (smeh).
Evropski red vitezov vina vam je podelil trajni naziv vinska dama. Kakšna združba so ti vitezi?
To je red, ki združuje prijatelje, vinoljube. Ukvarja se predvsem s širjenjem vinske kulture, z vinsko problematiko in tudi z dobrodelnostjo. Spodbuja vrednote plemenitosti in viteštva. Tam so zbrani ljudje, ki cenijo vinsko trto in vino.
Kako ste se sploh znašli v svetu vina?
Veselje do vinske trte in vina sem gotovo podedovala po svojih starših ter se tega naučila v krogu svoje družine. Že moj ded je bil znan vinski trgovec in dober, če ne kar najboljši vinski degustator tistih časov. Ta ljubezen in občutek za vino sta tako rasla skupaj z mano. Že od malih nog pa sem tudi izredno rada kuhala. In ko se je bilo treba odločiti, sem kolebala med poklicem kuharice in enologinje. Na prigovarjanje očeta sem se potem odločila za poklic enologinje in danes mi ni žal. Očetu sem hvaležna, da sem bila v določenem trenutku življenja napotena na pravo pot.
Verjetno zanima marsikaterega vinarja in tudi ljubitelja vin, kakšna je skrivnost dobrega vina?
Če bi obstajal recept za dobro vino, za dobro kakovost, potem gotovo enologi ne bi skrbno skrivali skrivnosti, kot to včasih počnemo. Vse je zapisano, vse je povedano, skrivnost sama pa se skriva v človeku. Tisti kritični trenutek, ko se je treba odločiti o tem, kaj in kako bomo z vinom storili…tega se ne da prebrati. To je enostavno občutek, ki ga imaš, se z njim rodiš in ga plemenitiš. Upam, da mi uspeva.
Kakšni pivci vina smo Slovenci?
Slovenci postajamo čedalje boljši pivci vina. V moje veselje čedalje bolj vemo, kaj želimo piti in kakšen je naš okus. Čeprav je res, da se včasih damo hitro prepričati v nekaj, kar pravzaprav ni najboljše za nas. Sicer pa imamo Slovenci radi vina in jih spoštujemo. Menim, da največkrat posežemo po vinih, ki imajo nekaj ostanka sladkorja. Tisti pravi poznavalci bodo posegli po kakšnih vinih, ki so bolj krepostna, ki pustijo več telesa za sabo, ni pa nujno. Kaj bomo pili, je zelo odvisno od naše družbe, našega razpoloženja in od tega, ali bomo ob vinu kaj pojedli ali pa nam bo vino samo v dobro družbo.
Vaša klet je ena najlepših vinskih kleti, z oboki in lepo ohranjeno leseno posodo. Vse vaše vrhunsko vino zori izključno v velikih hrastovih sodih, kot so to delali v starih časih. Je to v današnjem vinarstvu še razširjeno ali gre bolj za izjemo?
To da naša vina zorijo v velikih hrastovih sodih, je v slovenskem prostoru in tudi širše že resnično izjema. Predvsem pri belih vinih. Pri rdečih vinih vinarji še vztrajajo, pri belih pa toliko manj, saj je z belimi vini delo v hrastovih sodih težje. Vino skozi pore lesa diha. Težko uravnavamo njegovo temperaturo. Veliko težje ga na nek način držimo v oblasti, ga imamo pod kontrolo. Vendar vino tako kot človek potrebuje kanček svobode. Da gre vsaj nek del svoje poti v smeri, ki je njemu ljuba. S tem ne želim reči, da imajo vina pri nas vso svobodo. Imamo jih pod kontrolo, vendar jim dovolimo, da zadihajo tudi na svoja pljuča.
Zdi se, da veliko pozornosti namenite naravni in tradicionalni pridelavi vina.
Res je. Naša celotna linija in tehnologija bazirata na zrelem, zdravem grozdju. Zorenje v hrastovih sodih, o čemer sva govorila, je le en del v celotnem procesu pridelave vin, kjer se na vsakem koraku trudimo, da je vino čimbolj naravno. Tako potem do ljubitelja vin pride res zdravo in naravno vino. To so tista pristna vina, vina, kot so jih nekdaj pili naši predniki.
Posebnost Kleti Bistrica so tudi prozorne steklenice za belo vrhunsko vino. Kako to, da ste se odločili za tak korak?
Naša vina imajo zelo lepe, prepoznavne in sortno tipične barve prav zaradi tega, ker so vina naravna in pridelana iz zrelega, zdravega grozdja. Te barve smo želeli prikazati navzven. Ko takole postavimo vina eno zraven drugega, lahko opazujemo široko paleto vinskih barv. Od rumenkastih, zelenkastih do zlatih, rdečkastih in bakrenih tonov. Zato pravimo, da so naša vina kot mavrica.
Vina, za katera skrbite, so doslej prejela že mnogo nagrad. Kaj vam pomenijo?
Klet Bistrica je res prejela že mnogo nagrad. Od tistih enostavnih do tistih najžlahtnejših. Od prvakov sort, velikih zlatih medalj do šampionskih nazivov. Priznanja nam pomenijo predvsem to, da je kakovost vina, ki ga pridelujemo, resnično potrjena s strani stroke. In da je pot, ki smo si jo zastavili, prava. Vsi tisti, ki verjamemo v naša vina, tako dobimo potrditev o kakovosti in izjemnosti naših vin.
V vaši kleti pridelujete veliko različnih vin. Katero si vi najraje natočite?
Najtežje vprašanje je prav gotovo vprašanje, katero vino pijem. Pijem dobro vino. Pijem vina iz Kleti Bistrica, pa tudi ostala vina. Zelo rada imam rdeča vina. Rada spijem kozarec caberne sauvignona. Vendar odkar imamo v Kleti Bistrica Rdeči Gral, je že kozarec caberne sauvignona zamenjal kozarec Rdečega Grala, ker si to tudi zasluži. Če bi pa čisto na kratko hotela odgovoriti, kaj pijem, pa bi rekla, da pijem najboljše. In najboljše je prav gotovo iz Kleti Bistrica.
V Kleti Bistrica pridelujete vino z zanimivim imenom, Ritoznojčan. Od kod izvira to ime?
Tukaj v bližini Slovenske Bistrice se nahaja vinorodna lega in vas Ritoznoj. Ime vina je res hudomušno. Takšne so tudi razlage o nastanku imena. Veliko je navihanih zgodb in takšnih in drugačnih legend. Najbliže resnici je prav gotovo dejstvo, da je imel v nekem obdobju v teh krajih svoje vinograde grof Ritter von Snoj. In domačini so to enostavno poenostavili v Ritoznoj. Tako se je rodilo ime vasi in vinorodne lege, ki je izjemna. Daje čudovita vina in navsezadnje ime najbolj hudomušnega vina na svetu, Ritoznojčana.
Kje vidite podjetje Klet Bistrica čez 10 let?
Verjamem v naše vino in v vse, kar počnemo, zato sem prepričana, da bo čez deset let Klet Bistrica ena izmed najbolj pomembnih kleti v Sloveniji. Verjamem, da bo naša klet širše prepoznavna po vrhunskosti in kakovosti pa tudi po posebnih ponudbah, kot so Kardinalovo vino, Trubarjevo vino in še kakšno. Prepričana sem, da bo klet znana po dobrih suhih vinih, po vinih blagovne znamke Mašno vino, po kakšni dobri penini in vsekakor po vinih visokih predikatov, da bo skratka na zavidljivem mestu na slovenskem vinskem prostoru.
