Dihajmo pravilno! (intervju)

O pomenu dihanja za naše telo in duševnost smo se pogovarjali s psihologinjo in integrativno psihoterapevtko (CIP) pri organizaciji IIPA (Mednarodna zveza za integrativno psihoterapijo) ter EAIP (Evropska zveza za integrativno psihoterapijo) Marušo Zaletel.

Kaj je (integrativna) psihoterapija?

Značilnost integrativne psihoterapije je, da nudi celovit pristop pri obravnavi človeka in upošteva individualnost vsakega posameznika. Obravnava telesno, miselno, čustveno, vedenjsko, socialno in tudi duhovno dimenzijo človeka. Zato pri delu včasih uporabljam tudi svoje znanje iz joge. Integrativna psihoterapija združuje znanja različnih psihoterapevtskih smeri in tako omogoča uporabo različnih pristopov in tehnik glede na človekove potrebe.

Kako v psihoterapiji obvladujete stres?

Vsak od nas kdaj doživi stres. Stres je tudi nujno potreben, saj izboljša našo učinkovitost. Stres postane problem, kadar je premočan in ko traja predolgo. Takrat lahko povzroča različne težave, ki se najpogosteje kažejo kot duševne in telesne bolezni. V psihoterapiji skušamo odkriti vzroke stresa, jih odpraviti, kadar pa to ni možno, skušamo izboljšati načine spoprijemanja s stresom in obvladovanje znakov stresa. Z obvladovanjem dihanja oz. zavestnim in pravilnim dihanjem zmanjšamo njegove škodljive vplive na organizem. Sama v terapiji pa tudi kot diagnostični pripomoček pogosto uporabim analizo dihanja.

Kako bi opredelili dihanje?

Dihanje je eden od najbolj dragocenih telesnih procesov, saj je posrednik med duševnostjo in telesom. Je edina telesna funkcija, ki je hkrati lahko avtonomna prepustimo jo avtomatičnim telesnim procesom) in zavestna (zavestno reguliramo sami dihanje). Preko dihanja lahko vplivamo na ostale avtonomne funkcije telesa, na primer na bitje srca, ter tudi na naše duševno počutje. Poleg tega je dihanje direkten kanal izmenjave med osebo in okoljem in je proces, ki nas spremlja od rojstva do smrti.

Kakšno je pravilno dihanje in kakšen vpliv ima na telo in duševne procese?

O pravilnem dihanju že tisočletja govori joga. Pravilno dihanje vključuje tri faze dihanja: trebušno, prsno in ključnično oz. dihanje s pljučnimi vršički. Na začetku je glavno, da se oseba nauči trebušnega dihanja, saj je le-to najbolj pomirjujoče in ga ponavadi ne uporabljamo – ko smo v stresu, ponavadi dihamo prsno ali ključnično. Pri trebušnem dihanju oz. dihanju s prepono se pri vdihu trebuh razširi, prepona se pomakne navzdol, pri izdihu pa se trebuh skrči, prepona pa se ponovno izboči. Pomembno je tudi, da je izdih daljši od vdiha (če je mogoče, še enkrat daljši), saj ima to sproščujoč efekt.

Takšno dihanje izboljša delovanje celotnega dihalnega sistema, poveča pljučno kapaciteto, ugodno deluje na notranje organe: srce, jetra, ledvice, črevesje. Telo se hitreje obnavlja, zmanjša se količina prostih radikalov v telesu. Na duševnem nivoju pravilno dihanje izboljša razpoloženje, spomin, koncentracijo, samozavest ter zmanjša tesnobo, depresivnost, strahove …

Kako se dihanje uporablja kot terapevtsko sredstvo?

Dihanje kot terapevtsko sredstvo lahko uporabljamo na več načinov. Sama ga uporabljam za blažitev simptomov pri tesnobi, strahovih, paničnih napadih, depresivnosti … Poleg tega dihanje lahko služi tudi kot sredstvo za preusmerjanje misli, npr. pri obsesivnih mislih ali pretirani pozornosti na telesne simptome. Dihalne vaje tudi omogočajo človeku, da vzpostavi boljši stik s svojim telesom, kar je koristno pri psihosomatskih obolenjih. Raziskave so pokazale, da so pri depresivnosti zelo koristne dihalne tehnike hiperventilacije, saj so duševno in telesno poživljajoče, vendar so to že naprednejše tehnike, ki jih lahko izvajamo le pod strokovnim vodstvom.

Lahko poveste več o analizi dihanja in kaj to pomeni za terapevtski proces?

Dihanje ima štiri faze. Vsak cikel vsebuje vdih, kratek premor, izdih in spet kratek premor. Pri vdihu vzamemo od sveta, kar rabimo in kar nam ta lahko ponudi. Pri zadrževanju diha po vdihu transformiramo to, kar smo dobili od sveta, tako da postane del nas. Pri izdihu damo svetu, kar ne rabimo več in kar želimo dati, pri zadrževanju daha po izdihu pa ostanemo povezani s sabo. Izdih je pri pravilnem, naravnem dihanju dvakrat daljši od vdiha.

Če ima oseba preveč poudarjen vdih, ima lahko strah pred sproščanjem, zato moramo take kliente podpreti pri opuščanju stvari. Prekratek vdih pogosto pomeni, da si človek ne upa vzeti od sveta, kar potrebuje.

Ljudje s preveč poudarjenim izdihom imajo ponavadi težave z odraščanjem, z ohranjanjem stvari zase. Zato jih spodbujamo k več samostojnosti. Prekratek izdih pa ponavadi kaže na to, da se oseba ne zna sprostiti.

Polariteta sproščanja, jemanja in zadrževanja v dihanju ponazarja tudi zadrževanje in sproščanje na drugih področjih, npr. pri čustvih. Pri ljudeh, ki imajo težave s strahovi in tesnobo, lahko pogosto vidimo, da imajo prekratek izdih in preveč poudarjen vdih, kar se ujema s tem, da se niso zmožni sprostiti. Pri depresivnih ljudeh pa lahko večkrat vidimo preveč poudarjen izdih, kar se sklada s tem, da se razdajajo za druge in težko ohranijo stvari zase.
Opazujemo lahko tudi hitrost, ritem dihanja, del dihalnega sistema, s katerim oseba bolj diha … Vsaka od teh lastnosti nam pove veliko o duševnem dogajanju pri osebi. Ritem dihanja je npr. eden od najočitnejših fizičnih kazalcev čustvenih in mentalnih procesov. Če je ritem sproščen in enakomeren, to kaže na sproščena in umirjena čustva. Prekinitve dihanja pa se povezujejo z čustvenimi ali mentalnimi vzburjenji.

Dihanje ljudje pogosto uporabljajo tudi za zadrževanje čustev, ki jih nočejo doživeti: npr. dihajo zelo plitvo, dihanje zaustavijo ali ne uporabljajo trebušne prepone.
V psihoterapiji v takih primerih ljudi ponavadi spodbudimo, da spet polno zadihajo, doživijo čustvo in s tem predelajo nek dogodek.

Psihoterapija in svetovanje vam lahko pomagata pri:
stresu,
težavah s partnerstvom ali drugimi medosebnimi odnosi,
travmatičnih dogodkih,
depresiji,
žalovanju,
tesnobi,
premagovanju strahov,
občutkih manjvrednosti in slabi samopodobi,
občutkih praznine, nesmiselnosti, nezadovoljstva v življenju
motnjah hranjenja
nespečnosti

Pri ljudeh, ki imajo težave s strahovi in tesnobo, lahko pogosto vidimo, da imajo prekratek izdih in preveč poudarjen vdih, kar se ujema s tem, da se niso zmožni sprostiti.