Občutek mraza je pri starejših ljudeh zelo pogost pojav. Marsikdo pozna babico ali dedka, ki se pozimi zavije v več plasti oblačil, čeprav je v stanovanju toplo, ali pa tudi poleti ob večerih išče odejo.
Zakaj z leti hitreje občutimo mraz
Razlogi, zakaj z leti hitreje občutimo mraz, so različni. Starejše telo proizvaja manj toplote, saj se z leti upočasni metabolizem in zmanjša delež mišične mase, ki je pomemben vir toplote. Poleg tega se poslabša prekrvavitev, koža postane tanjša, telo pa težje ohranja ravnovesje toplote. Na občutek mraza vpliva tudi jemanje določenih zdravil, kronične bolezni in včasih socialne okoliščine, kot so omejena sredstva za ogrevanje.
Kako živimo Slovenci
Po podatkih Statističnega urada RS (Vir: SURS) so slovenska stanovanja v povprečju precej prostorna. Leta 2023 so naseljena stanovanja merila približno 104 kvadratne metre, kar je več od povprečja številnih drugih evropskih držav. Za primerjavo, največja stanovanja imajo prebivalci Cipra s 150 kvadratnimi metri in Belgije s 146 kvadratnimi metri, najmanjša pa Romuni s 55 kvadratnimi metri (Vir: SURS). Velikost stanovanj je povezana tudi s tem, da več kot polovica prebivalcev pri nas živi v enostanovanjskih hišah, kjer je pogosto težje enakomerno ogreti vse prostore.
Kljub prostornosti pa toplina doma ni samoumevna. V Sloveniji je 81 odstotkov prebivalcev ocenilo, da so njihova stanovanja v dobrem stanju, kar pomeni, da niso imeli težav s puščajočo streho, vlažnimi stenami ali trhlimi tlemi. To je spodbuden podatek, a hkrati pomeni tudi, da skoraj petina ljudi živi v stanovanjih, kjer bivalni pogoji niso najboljši. Takšne razmere lahko posebej obremenjujejo starejše, ki so bolj občutljivi na vlago in mraz.
Najboljši načini ogrevanja v prehodnem obdobju: Prednosti in slabosti
Energetska učinkovitost in toplota pozimi
V zadnjih petih letih se je v Sloveniji energetska učinkovitost izboljšala v nekaj več kot tretjini stanovanj (34 odstotkov). Največ prenov je bilo povezanih z izolacijo, zamenjavo oken ali posodobitvijo ogrevalnega sistema. S tem se sicer postopoma zmanjšujejo toplotne izgube, a v primerjavi z nekaterimi drugimi državami še vedno zaostajamo. Na Nizozemskem je bilo takšnih prenov kar 59 odstotkov, navaja SURS.
Ko pride do vprašanja toplote pozimi, se Slovenija uvršča razmeroma dobro. Le 4 odstotki gospodinjstev si v letu 2023 niso mogli zagotoviti dovolj toplega stanovanja. Najhuje je v Bolgariji, Španiji in na Portugalskem, kjer se s tem sooča približno petina prebivalcev. Čeprav je številka pri nas nizka, ne smemo pozabiti, da gre pogosto prav za starejše, ki težje plačajo stroške ogrevanja ali živijo v starejših, slabše izoliranih hišah.
Ogrevanje in viri toplote
Slovenci se še vedno v veliki meri ogrevamo na drva, kar velja za 36 odstotkov gospodinjstev, in na obnovljive vire, kar velja za 25 odstotkov. Centralno ogrevanje je prisotno v 79 odstotkih stanovanj, kar je primerljivo z evropskim povprečjem. Vendar se prav pri individualnem ogrevanju pogosto skriva težava. Hiše na podeželju so večje, toplota se razgubi, drva so vse dražja, starejšim pa je pogosto fizično naporno pripravljati zalogo. Ob tem se povečuje tveganje, da so prostori, kjer prebivajo, premalo ogreti.
Kako s preprostimi triki znižati stroške elektrike – tudi za ogrevanje in hlajenje?
Zakaj je to pomembno za starejše
Za starejše je občutek toplote bistven za dobro počutje in zdravje. Mrzel dom lahko poveča tveganje za padce, saj se sklepi hitreje okorevajo, vpliva na imunski sistem in poveča možnosti za okužbe dihal. Dolgotrajna izpostavljenost mrazu lahko povzroči tudi poslabšanje srčno žilnih bolezni. Ob tem pa vemo, da se starejši pogosto soočajo z omejenimi prihodki, zato na ogrevanju varčujejo.
Preprosti nasveti za več toplote
Starejši si lahko pomagajo z nekaj preprostimi ukrepi. Pomembno je večplastno oblačenje, saj plasti bolje zadržijo toploto kot ena sama debela obleka. Priporočljivo je imeti pri roki odeje in tople nogavice, saj stopala najhitreje izgubljajo toploto. Topli napitki, kot so čaji, juhe ali mleko, pomagajo ogreti telo od znotraj. Koristna so tudi manjša lokalna grelna telesa, na primer električni grelniki ali grelne blazine, ki ogrejejo prostor ali del telesa brez velikih stroškov. Pomembno je, da se prostori redno zračijo, a le za kratek čas, da se ne izgubi preveč toplote.
Če je mogoče, naj se starejši zadržujejo v manjših prostorih, ki jih je lažje ogreti, ter se izogibajo sedenju ob zunanjih stenah ali oknih.
Svetovni dan bivalnega okolja kot priložnost za razmislek
Ob svetovnem dnevu bivalnega okolja, ki bo 6. oktobra, se velja vprašati, kakšne domove ustvarjamo zase in za svoje bližnje. Prostornost slovenskih stanovanj je nedvomno prednost, a kakovost bivanja določa še marsikaj drugega, od izolacije in sistema ogrevanja do dostopnosti energentov. Posebej pomembno je, da skrbimo, da so domovi prilagojeni potrebam starejših, da so topli, varni in udobni.
Topel dom je namreč več kot le streha nad glavo. Je prostor, kjer se počutimo varno, povezano in kjer lahko kakovostno preživljamo starost.
