Na Ministrstvu za zdravje so nedavno predstavili novo Strategijo razvoja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni, ki bo veljala vse do leta 2031. Strategijo je vlada potrdila prejšnji četrtek, njen namen pa je izboljšati organizacijo, digitalizacijo in dostopnost zdravstvenih storitev. Po besedah državnega sekretarja Iztoka Kosa bodo te storitve postale hitrejše, bolj pravične in kakovostnejše, s čimer bodo bolje dostopne vsem, ki jih potrebujejo.
Na novinarski konferenci so strategijo predstavili Kos, zdravnica Renata Rajapakse, vodja centra za upravljanje preventivnih programov na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Radivoje Pribaković Brinovec ter vodja Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji, Melita Vujnović. Strategijo so označili kot rezultat večletnega sodelovanja številnih strokovnjakov, tako domačih kot tujih.
Sodelovanje strokovnjakov za celovito rešitev
Zdravnica Rajapakse, ki je tudi članica delovne skupine za pripravo strategije, je poudarila, da so se pri oblikovanju strategije trudili vključiti čim več deležnikov. Prepričana je, da bo dokument res zaživel le, če ga bodo sprejeli vsi, ki delajo na področju primarnega zdravstvenega varstva.
Zdravstvena oskrba na primarni ravni je v Sloveniji po njenih besedah dobro organizirana, saj pacienti že zdaj lahko dostopajo do širokega spektra storitev. WHO prepoznava slovenski zdravstveni sistem kot primer dobre prakse, še posebej zaradi osredotočenosti na preventivo in krepitev zdravja.
Kljub temu pa se tudi v Sloveniji srečujemo z izzivi, zlasti po izbruhu pandemije kovida. Naraščajoče potrebe pacientov, pomanjkanje kadra in hiter razvoj medicinskih strok prinašajo dodatne obremenitve, ki jih infrastruktura ne dohaja.
Pacient v središču obravnave
Dr. Rajapakse je izpostavila še, da strategija poudarja pomembnost pacientov in njihove bližine zdravstvenim storitvam. Želijo namreč vzpostaviti pravičen sistem, kjer bo zdravstvena oskrba dostopna vsem, blizu doma, kar bo zmanjšalo potrebo po preusmerjanju med različnimi ustanovami. Poudarek je na celostni obravnavi pacientov, da bi se izognili prekomernemu prehajanju med različnimi zdravstvenimi ustanovami.
Pomemben del strategije je tudi opolnomočenje ljudi, da bi se bolj zavedali pomena preventive in vlagali čas ter trud v svoje zdravje. Hkrati pa bodo seveda potrebne tudi finančne spodbude, tako za izboljšanje delovnih pogojev zdravstvenih delavcev kot za razvoj infrastrukture.
Konkretni ukrepi in prihodnost
Strategija vsebuje tudi konkretne ukrepe, časovnico in odgovorne nosilce, ki bodo spremljali njeno izvajanje. V naslednjih treh mesecih bo ustanovljen usmerjevalni odbor, ki bo vključeval predstavnike pacientov, izvajalcev zdravstvenih storitev in pristojnih ministrstev. Ta odbor bo odgovoren za pripravo akcijskih načrtov, s katerimi bodo dosegli strateške cilje.
Med ključnimi ukrepi je tudi spodbujanje mladih zdravnikov, da se usmerijo v delo na primarni ravni, saj so izkušnje pokazale, da mladi lažje ostanejo v tem okolju, če tam delajo že kot študenti ali pripravniki. Načrtujejo tudi izboljšanje infrastrukture za invalide, razvoj novega modela nujne medicinske pomoči ter uvedbo mobilnih zobozdravstvenih enot, kar bo prispevalo k boljši dostopnosti storitev.
