Pri tem pa država minimalno obdavčuje dividende in kapitalske dobičke. Celo obdavčitev prejemkov iz iger na srečo je proti obdavčitvi opravljanja storitev neznatna. Slovenija se je že leta 1995 v Marakeškem sporazumu obvezala za priznavanje poslovnega delovanja posameznih strokovnjakov, to je prisotnost fizične osebe kot poslovne aktivnosti, saj to spada pod sporazum GATS znotraj WTO, vendar dejansko tega ni uresničila. Isto obvezo je sprejela kasneje z vključitvijo v EU. Do konca leta 2009 ima čas, da izpolni obveze iz Direktive o storitvah na notranjem trgu, sprejete že leta 2006, vendar do sedaj še ni bilo ničesar narejenega.
V starem sistemu je država želela nadzorovati intelektualno delo, torej ga je omejevala. V osnovi se to še ni spremenilo.
Obdavčitev honorarnega dela strokovnjakov je skrajno nestimulativna in bistveno višja od obdavčitve poslovnih subjektov. Morali bi priznavati dejanske stroške za opravljanje storitev in uvesti celularno obdavčitev opravljanja storitev.
Prav občasno opravljanje storitev bi predvsem zdravim in sposobnim upokojencem v zgodnjem starostnem obdobju omogočilo poleg pokojnine ugodnejše in kvalitetnejše življenje. Istočasno bi to prineslo družbi boljše zadovoljevanje vrste sedaj slabo urejenih storitev, državi pa več prihodkov. Pri tem ponovno ne omenjam nove problematike, ki je nastala s finančno in gospodarsko krizo.
Problematika staranja pokriva tudi vrsto tem, ki na prvi pogled niso povezane s staranjem, npr problematika lastninskih pravic različnih generacij, študentsko delo, nepregledna množica oblik dela (po nekih ocenah kar 23) in upokojevanja, siva ekonomija, medgeneracijska solidarnost, stanovanjska politika in drugo. Vključuje vrsto diskriminacij, ki se jih redko javno priznava, še bolj redko pa analizira. Popolnoma odprto vprašanje je omejevanje pridobitniške uporabe nepremičnin posameznikov.
V Sloveniji je posameznikom, torej tudi upokojencem, prepovedana ali pa zelo omejena uporaba lastnih nepremičnin v pridobitne namene. 
Sistem študentskega dela je ostanek ureditve iz stare države in sistema. Na videz nudi ugodnosti dijakom in študentom, dejansko pa pomeni ventil za neustrezno in togo delovno zakonodajo ter pretirano obdavčitev rednega dela, s katerim se udeležencem odlaga polnopraven vstop v aktivno poslovno in družinsko življenje. Posebej pa otežuje uporabnikom študentskega dela kasneje odhod v pokoj.
Med najbolj poznana omejevanja opravljanja intelektualnih storitev upokojencem v Sloveniji sodita raziskovanje in visoko šolstvo, čeprav je še veliko drugih.
Problem aktivnega sodelovanja starejših v družbi je izredno aktualen in bistveno odstopa od dosedanjega razumevanja problematike upokojencev in je širše od predlaganih sprememb pokojninskega zakona.
Treba je začeti resneje urejati položaj starejših oseb, zlasti najbolj kreativnih in še vedno sposobnih za delo. Analizirati je treba, ne le socialne momente in pomoč starejšim, temveč tudi prenehati potiskati starejše državljane v kot, namesto da bi jih zadržali čim dlje z njihovimi znanji in izkušnjami kot aktivni del populacije.
